{"id":99,"date":"2009-04-13T00:54:18","date_gmt":"2009-04-12T22:54:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.stanelodrant.com\/?p=99"},"modified":"2025-01-23T11:04:40","modified_gmt":"2025-01-23T10:04:40","slug":"monte-rosa-italija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=99","title":{"rendered":"Monte Rosa – Italija"},"content":{"rendered":"
\"Monte

Monte Rosa - Dufourspitze<\/p><\/div>\n

Ve\u010dkrat me misel popelje do vpra\u0161anja, kaj me je pripeljalo v Ivanov krog gorskih navdu\u0161encev. \u010ce me \u0161e povabi, sploh ne bom \u010dakal. Pritrdilen odgovor je na dlani. Grossglockner, Ortler in ostali vr\u0161aci so bili preve\u010d uspe\u0161ni dose\u017eki in krasni spomini, da bi sploh kaj \u010dakal in odgovarjal. Pa \u0161e nekaj sem potuhtal! Moja in njegova prisotnost v gorah vedno pozitivno vpliva na vreme. Bog nas ljubi!
\n\u010clana odprave za \u0160vico, tokrat za 4634m visoko Monte Roso, z vrhom Duffourspitze, sta poleg vodje Ivana in mene, bila \u0161e dva dobra prijatelja. Mene so poimenovali \u00bb\u0161trudl\u00ab, ker navadno v hladilni torbi prinesem jabol\u010dni zavitek in pivo. No, torej je bila ekspedicija klasi\u010dna, kajti Ivan ima nekako v krvi, da ve\u010d kot tri ali \u0161tiri \u010dlane ne prena\u0161a v svoji bli\u017eini. Spomnim se ture na Ortler, ko se nam je pred zadnjim vzponom pridru\u017eil Nenad (Hrvat, ki nas je \u00bbnafehtal\u00ab, da sme v navezo ) in se je potem valjal in preklinjal vse bogove, dokler ni pri\u0161el spet na trdno zemljico. Po sedmih urah, \u017ee blizu avtomobila, pa ni bilo mogo\u010de \u00bbizklopiti njegovega radia\u00ab. Eden za drugim smo zbrzeli naprej, samo da ga ni bilo potrebno poslu\u0161ati in odgovarjati njegovim vpra\u0161anjem. Nenad z Reke je bil takrat res pravi galiot na gori, a proti koncu ture pa vsebolj tudi mi.<\/p>\n

Za pogovore o Monte Rosi smo se dobivali ob pija\u010di, premleli ideje za pot in tekmovali v modrovanju. Nekaj pa le nismo uspeli dose\u010di kljub energiji, ki je \u017earela iz nas. \u010cakali smo lepo vreme. Vreme, to vreme! Verjemite, da smo si bolj \u017eeleli lepo vreme nad Francijo, kot pa nad Koro\u0161ko.<\/p>\n

Komanda je padla. Torej gremo.Vo\u017enja proti \u0160vici, proti Zermattu (pribli\u017eno 800 km), mi je bila \u017ee znana. Pred letom sva z \u017eeno \u017ee opazovala te fascinantne vrhove, vendar le iz varne, po\u010dasi se premikajo\u010de, gorske, zobate \u017eeleznice Zermatta. Ogromna piramida, veli\u010dastni Materhorn, je o\u010ditno najbolj poslikana gora sveta. Ti nori \u00bbazijati\u00ab-Japonski turisti o\u010ditno ob rojstvu v zibel dobijo \u0161e fotoaparat. Monte Rosa, sosednja bonta (Ivanova najbolj priljubljena beseda), pa je veli\u010dastna prav zaradi tega, ker je nekoliko vi\u0161ja in ima stra\u0161ne ledenike iz katerih \u0161trlijo \u010drne, strahotne stene. Na vzhodni strani Monte Rose je nekoliko ni\u017ee na ledeniku svetovno znani smu\u010darski center Saas Fee. Vo\u017enje v \u0160vico se nisem bal, le dale\u010d, dale\u010d je. Avstrija, Italija, ni\u010d kaj duhovitega. Zanimivi so bili morda \u0161portni avtomobili, ki so nas prehitevali kot za \u0161alo, pa \u0161e to je zanimalo le mene, \u0161oferja, kajti ostali so tako in tako le brundali svoje sanje pravi\u010dnega spanca. \u0160e jedli nismo ni\u010d ( razen avtomobila, ki je po\u017ere\u0161no pil), dokler nismo pre\u010dkali Simplon pas, severozahodno od Milana in se je kolega spomnil \u017eenine popotnice- \u00bbviner\u0161niclov\u00ab. Ni ga \u010dez zrezek! Pa smo naredili piknik na obcestnem postajali\u0161\u010du in nismo bili edini. \u010ce bi imeli druge namene, bi kajkmalu za\u010deli izmenjevati pir s sosednjimi piknik skupinami. Ampak morali smo naprej, kajti dan kljub opoldanski vro\u010dini ne traja ve\u010dno. Po devetih urah, po 800 km prebitih v avtu, smo kon\u010dno parkirali v ozki gorski vasici Tasch. Iz zasedenih pikni\u010darjev smo se morali kar hitro preleviti v vzdr\u017eljive gorske kavke za katere ni ovir. \u017de ko si naprtal nase opremo, si takoj doumel, da tokrat v gorah ne bo ne\u017enosti.Vsa skalna oprema, zimska oprema, teko\u010dina\u2026. Pa ne da spravi\u0161 v sili vse to v nahrbtnik in to \u0161e nosi\u0161? Z vlakcem smo se odpeljali v slavni Zermatt in se izgubljali v mno\u017eici turistov, med katerimi pa vendarle vsi niso bili take enogrbe kamele s prtljago kot mi. Je pa bila \u017eeleznica zabavna, ker so turisti kot opice skakali od okna do okna, se prerivali in snemali te belo-\u010drne \u0161pice. Mi pa smo bili sre\u010dni \u0161e zaradi ene barve. Nebo je bilo modro, \u010disto modro in ravno to smo si mi, ki smo imeli \u0161e nekaj drugega pred sabo kot tile nori turisti s kamerami, najbolj \u017eeleli. Nebo je v teh dneh napovedovalo uspeh! Ob 17 uri smo zapustili drugi vlakec za smer Gornegrad. Lepa vi\u0161ina 2800m. Z vi\u0161ino so se odpirala tudi nova obzorja. Prijetneje je postalo tudi zaradi miru, saj ni bilo ve\u010d drenjanja in norih fotografov \u2013 kamikaz. V lepih razgledih in ti\u0161ini smo lahko premlevali svoje divje misli. Postalo pa je dokon\u010dno jasno, da tu ne bo mehkobe in mavrice, da bodo prevladovale le dve ali tri barve, katerim se bo zoprstavljala na\u0161a mo\u010d in volja. Ko ima\u0161 oprtan tovor na telesu, te le to kar samo sili v hitrej\u0161e gibanje. Kar milo se mi je storilo, ko sem opazil kruto resnico, da se bomo spustili dobrih 300 vi\u0161inskih metrov k ledeniku. Zavedal sem se namre\u010d, da mi ta vi\u0161inski kredit ne bo odpu\u0161\u010den. Ko stopi\u0161 na ledenik postane zadeva vsaj sprva zanimiva. Drugo okolje, druga koncentracija, druga oprema. Pozno popoldne \u017euborijo med razpokami \u0161tevilni poto\u010dki. Nevedne\u017e bi skoraj zasanjal romantiko. Vendar je samo pre\u010denje zaradi velikega \u0161tevila grozljivih razpok in dokaj gladkega ledu kar prava avantura. Brez smernih kolov bi bilo ogromno te\u017eav. Po pre\u010denju ledenika smo pri\u0161li na strmo pe\u0161\u010deno in skalno stezico. Stvar je postala takoj jasna. Zdaj moramo nadoknaditi prej izgubljeno vi\u0161ino. Tu smo naleteli na slovensko trojico, ki nam je v sami evforiji natrosila nekaj informacij o zgornjem ledeniku in razpokah, ki pa jih drugo jutro v temi, \u017eal, o\u010ditno nismo upo\u0161tevali. Je \u017ee tako, da ko si utrujen, nehote ne sprejema\u0161 informacij, ki bi bile lahko dobrodo\u0161le. Pa vendar nam je skupinica vlila novo mo\u010d in voljo. Fantje so \u017ee opravili! V slabih dveh urah smo bili pri na\u010drtovani ko\u010di \u2013Monte Rosa Hutte (2795m). Na\u010drt se nam je dokaj dobro odvijal. Na ko\u010di, ki je nekako klasi\u010dna, visokogorska, a utrujenemu \u010dloveku kar baro\u010dna, smo brez problemov navezali stike z mlado oskrbnico, ki je bila neverjetno jezikava. Z mano je govorila nem\u0161ko, z Ivanom angle\u0161ko, tam s tretjim je brenkala italijansko. Bogsigavedi ali smo mi \u0161e vedno tako dale\u010d in zahod zmeraj bolj zahodno! Po lahki ve\u010derji in obveznem \u00bb kriglu piva\u00ab, kateremu se kolegi ne morejo upreti (saj le zaradi strahu pred dehidracijo), smo najavili oskrbnici zajtrk ob dveh zjutraj in razlo\u017eili na\u0161 namen. Zunaj se je dan preve\u0161al v no\u010d, pa to le v gorah.V ni\u017einah je bila \u017ee trda tema. Slavni, mlaj\u0161i bratec Monte Rose, Materhorn, se je kazal v fantasti\u010dni podobi. Bosi in spro\u0161\u010deni smo sedeli na \u00bbudobni skali\u00ab ob ko\u010di in opazovali duhove. \u010crna piramida, ki stoji frontalno, kot zrcalo pred lepo \u017eensko, je tokrat pred nami postajala \u010drtasta. Sence ni\u017ejih, sosednjih vrhov so jo rezale.Vendar je to bilo le navidezno. Svoje juna\u0161tvo je pokazala, ko je \u0161e edina gora ostala obsijana z zlatimi \u017earki. Vendar je tudi ta gora padla. Padla je, a vendar je padla juna\u0161ko, ponosna, zadnja. Tudi tu se je naselila no\u010d.Oskrbnik nam je dolo\u010dil sobo za po\u010ditek, prej pa smo svoje tovorne nahrbtnike nekoliko razbremenili. V police smo izlo\u010dili rezervno vre\u010do z \u00bbodve\u010dno prtljago\u00ab, ki bo drugo jutro ostala na ko\u010di. Ure le\u017eanja sem prestal nemirno, pravzaprav sem ob poslu\u0161anju dihanja na\u0161teval \u0161tevilo ljudi v sobi. Okoli ene ure zjutraj sem se odplazil iz ko\u010de na mojo skalo, ki je bila \u0161e pred nekaj urami prav misti\u010dna. Skala je bila hladna in hrapava, brez duhov, prav pripravna za plezanje, polna oprijemkov. Moja lu\u010dka na \u010deladi je bila nepotrebna. Zunaj je bila no\u010d, \u010dista, kot si jo le \u017eelijo izgubljenci. Torej se je napovedoval \u0161e en \u010dudovit dan. \u010cez \u010das sem opazil, da se je pri\u017egala lu\u010d v jedilnici.Ura je minila dve zjutraj in zajtrk nas je \u010dakal. \u0160ele v jedilnici sem spoznal, da je bilo v ko\u010di kar nekaj ljudi, ki so imeli podobne ideje za novi dan.<\/p>\n

Ob 2.40 uri smo startali in se skoraj dve uri prebijali med ogromnimi skalnimi bloki. Pot je ozna\u010dena le s kamnitimi mo\u017eici, ki pa smo jih v temi z lahkoto zgre\u0161ili. Z lu\u010dkami na \u010deladah smo se le nekako prebili \u010dez to nano\u0161eno kamenje in skalovje do ledenika. Nadeli smo si dereze in se navezali. Ve\u010dkrat, kasneje, v fazi analiziranja dogodkov (ko se ti v glavi film previja) razmi\u0161ljam, zakaj je \u010dlovek tako vzvi\u0161eno bitje in hkrati primitiven stvor. Svojo varovalno opremo pogosto ne oprta nase, ampak jo juna\u0161ko nosi v nahrbtniku. \u010clovek zakaj? Pot \u010dez spodnji del ledenika je bila res adrenalinska. Mogo\u010de je bilo kar sre\u010dno naklju\u010dje, da nismo vsega videli. Prebijanje med velikimi razpokami je potekalo bolj po trenutnem ob\u010dutku. Prav sre\u010dni smo bili, ko smo pri\u0161li do kompaktnega snega, pa \u010deprav je strmina postajala res huda. Imeli pa smo sre\u010do, da je naveza delovala dokaj homogeno in smo dobro napredovali. Ve\u010dkrat smo obra\u010dali glave in opazovali prebujanje dneva na mlaj\u0161em bratcu \u2013Materhornu, ki je kot ogromna, \u010drna piramida \u0161trlel iz zaledenelih bli\u017enjih vrhov. Lu\u010dke niso bile ve\u010d potrebne. Svetloba je zagospodarila nad no\u010djo. Na vi\u0161ini 3700m nas je pri\u010dakal pravi nogometni stadion, a bil je bel in skorjast, iz hladilnika. Tudi sonce, ki je \u017ee prav mo\u010dno pripekalo ni spremenilo tega grozljivega, polarnega ob\u010dutka. Tu in tam smo \u0161e ob\u0161li kak\u0161no vidno razpoko. Pred nami se je spet postavil zelo strm svet, ki pa je bil sila leden. Sam imam veliko raje \u010drno skalo kot strm led, vendar sta si tu podajala roki oba, led in skala. Beseda kon\u010dno je zelo mila za opisovanje naporov, a vendarle smo \u010dez strm led kon\u010dno prilezli na skalni greben. Skale so bile vse pomrznjene in kru\u0161ljive in sila prepadne. Pot ni varna in ne dopu\u0161\u010da napake. Spet smo naleteli na strm kraj\u0161i ledenik in zagledali vr\u0161nji greben. Malo pred vrhom se je bilo potrebno vzpeti skozi visoki 20m kamin, opremljen z jeklenicami in klini, ki pa so bili popolnoma zaledeneli. Nebo je bilo modro, skale \u010drne, led grozljivo bel in sijalo je sonce.A bril je veter.Le kje bi se umiril ta ve\u010dni popotnik, ki s sabo nosi mraz.Vi\u0161ina je huda. Bil je trenutek kot zvezdni utrinek v jasni, zimski no\u010di. Preko nas je letelo ogromno, belo, potni\u0161ko letalo z rde\u010do \u0161vicarsko oznako. Skoraj bi ga sklatil s cepinom. Moj o\u010de bi ob taki situaciji dejal, da je to \u00bbcajhen\u00ab za pre\u017eivetje. Po dobrih sedmih urah smo prilezli na vrh. To je torej to! Ivan je po svoji navadi vsakemu stisnil roko, sam pa sem se z levico krepko dr\u017eal kri\u017ea. Strmina je grozljiva. Zaradi jasnega, son\u010dnega, vremena je bil pogled na okoli\u0161ne \u0161tiritiso\u010dake enkraten. Seveda smo dan prej ob ko\u010di dobro pregledali specialko. Vendar je burilo mojo glavo ogromno vtisov. Slavni \u0161vicarski Dom, Weisshorn, Liskamm, pa Materhorn in za njim nekje Mont blanc in \u0161e koliko \u00bbnepomembrih\u00ab \u0161tiritiso\u010dakov! Kako relativno, pravzaprav sramotno je ocenjevati kvaliteto. Ne sodi, da ne bo\u0161 sojen!<\/p>\n

Pot nazaj je bila v skali nekoliko bolj\u0161a, vendar je bila potrebna velika previdnost, saj je kamenje v glavnem nalo\u017eeno in zelo kru\u0161ljivo. K sre\u010di pa je sonce omeh\u010dalo najstrmej\u0161e dele ledenika, tako, da je postalo \u00bbbolj varno\u00ab. Vseeno, padca si tu ne sme\u0161 privo\u0161\u010diti. Zaradi mo\u010dne otoplitve je pa spodnji del ledenika postajal toliko bolj zoprn za prehod. Ogromno je razpok in ne\u0161teto potokov, katere pa prekriva le tanka plast snega. Po sre\u010dnem pre\u010denju, ko smo \u017ee kolke ob\u010dutili v grlu in \u017ee sanjali pir na ko\u010di pa nas je skoraj dotolkla skalna groblja zadnjega dela poti do ko\u010de Monte Rosa. Vrnili smo se po 12,5 ure hoje! Na ko\u010di smo se nekoliko okrep\u010dali, kar precej nadoknadili izgubljeno teko\u010dino, poravnali ra\u010dune in se dotovorili z ostankom opreme, katero smo pono\u010di shranili kot odve\u010dno breme. Spustili smo se do ni\u017ejega ledenika, na katerem je pozno popoldan vse teklo. Po prebrodenem ledeniku je pri\u0161lo na vrsto zelo napornih 300 vi\u0161inskih metrov vzpona do \u017eeleznice. Spet smo postali enogrbe kamele, ki mutaste spremljajo svojega vodnika. Niti gro\u017enja s palico jim ne pospe\u0161i brezvoljnega koraka. Ni nam bilo do besed, govorili so pogledi. Do \u017eelezni\u0161ke postaje smo res izmu\u010deni pri\u0161li okoli 7 ure zve\u010der. Je pa potem toliko bolj bila prijetna vo\u017enja v Zermatt in kasneje v Tasch. Le \u017eivahnost turistov ob oknih vagona je povzro\u010dala motnjo, pa tudi to bren\u010danje je ob sedenju in zibanju vlakca hitro splahnelo. Ker smo ugotovili, da je Zermatt drago mesto, smo sklenili, da bomo preno\u010dili nekoliko ni\u017ee v dolini. Pa smo kar hitro zdru\u017eili enake \u017eelje za spanec in smo se namestili v udobnem hotelu. Po ve\u010derji in po najbolj\u0161em pivu v na\u0161em \u017eivljenju smo hitro zajadrali v spanec.<\/p>\n

Naslednje jutro je bilo prav tako \u010disto, umirjeno, tako, da nam dolga pot proti domu ni obetala prevelikih te\u017eav. Tri dni smo \u017eiveli kot \u010detvor\u010dki, zdaj pa smo spet splavali vsak v svoje vode. A lepi vtisi in spomini so ostali.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ve\u010dkrat me misel popelje do vpra\u0161anja, kaj me je pripeljalo v Ivanov krog gorskih navdu\u0161encev. \u010ce me \u0161e povabi, sploh ne bom \u010dakal. Pritrdilen odgovor je na dlani. Grossglockner, Ortler in ostali vr\u0161aci so bili preve\u010d uspe\u0161ni dose\u017eki in krasni spomini, da bi sploh kaj \u010dakal in odgovarjal. Pa \u0161e nekaj sem potuhtal! Moja in […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-99","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gore"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/99","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=99"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/99\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":965,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/99\/revisions\/965"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=99"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=99"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=99"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}