{"id":912,"date":"2022-11-17T22:42:17","date_gmt":"2022-11-17T21:42:17","guid":{"rendered":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=912"},"modified":"2022-11-21T20:38:58","modified_gmt":"2022-11-21T19:38:58","slug":"znancem-in-prijateljem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=912","title":{"rendered":"PRIJATELJEM"},"content":{"rendered":"

Hodil sem po stezi, ki vodi proti vrhu gore, proti kri\u017eu \u2026 Gledal sem v tla. Koliko kamnov sem ne zavedajo\u010d se pohodil, koliko sem jih presko\u010dil in kolikokrat sem se zadihan oziral visoko, tja, kjer ni meje. V nebo! Dra\u017e mojih misli je neskon\u010dna. Mrak in megla me \u017ee dolgo ne motita in pla\u0161ita. Jezi me blato med skalami, ki je kot la\u017e med ljudmi. Zato grem sam, najraje sam. Vi\u0161ine v gorah me o\u010distijo blatnih cest dolinskega \u017eivljenja.<\/p>\n

Taka je pot na goro in konec ni vedno vrh \u2026 a kon\u010da se vedno!<\/p>\n

Spet ugasnem avto, pozabim nanj in se podam skrivnostim \u010dudovitega, a tudi neznanega, \u010deravno tega ne priznam. Pa se tudi zmotim in spoznam resnico z druge strani. Blagor tistim, ki jo vidijo, in hudo tistim, ki so slepi in samosvoji v pravi\u010dnosti. Komaj \u010dakam, da zmanjka vejevja, da sem visoko, visoko. Ne, \u0161e zdale\u010d ni enako kot v letalu in bilo bi preve\u010d enostavno, preve\u010d bi bilo uokvirjeno le sedeti in gledati na Zemljo. Ko pridem do pravih skal, se za\u010dne potovanje. Prsti i\u0161\u010dejo varen oprijem, kmalu cepin postane mo\u010dna opora in odpre se Neskon\u010dnost. Pravzaprav jo zaslutim \u017ee prej in sprejmem jo kot mo\u017enost! Dotaknem se \u010distega snega in steklo ledu mi poka\u017ee brezmade\u017enost. Sam sem. Od\u017eejam se z ledeno sve\u010do z okusom apnenca. Nemirna du\u0161a se pase v lepoti strmine, pa \u010deprav slutim strah. Zavestno grem naprej proti izzivu, Svetlobi, svoji Vi\u0161ini, ki mi je poklonjena. To je dar.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Na robu \u017eivljenja<\/p><\/div>\n

Na gori so orkanski vetrovi in sile \u2026 in tudi \u010dlovek sme stati tam!<\/p>\n

Vrh! Kljub mrazu \u017earim od sre\u010de in notranjega ponosa. Greje me. Premagal sem samega sebe. Dokazal sem svojemu duhu, kdo je gospodar tega telesa. Pa mi nih\u010de ni zaploskal za zmago. Kavke, \u010drne lepotice, bi lahko to storile, \u010de le ne bi bilo tega prekletega, mrzlega vetra. \u010cakajo, \u010dakajo z rumenimi kljuni skrite v svojih bivakih na prijaznej\u0161e vreme. \u010cakajo na festival! \u010cakajo na prijazne ljudi, na drobtinice hrane, ki se je razveselijo kot pu\u0161\u010davska bilka jutranje rose. V dolini z lahkoto od\u017eejamo cvetice, tudi hrane je dovolj za vse pti\u010de. Tukaj, sedaj pa je vesolje. Mene pa ne opazi nih\u010de. Je sploh kaj \u017eivega okoli mene? Pa tako zmagoslavno stojim in sre\u010den sem, da sem kon\u010dno odvrgel te\u017eko breme s hrbta. To je posebno bogastvo. Po la\u017eji poti jo odre\u0161en popiham v dolino.<\/p>\n

Vpet v tok vsakdanjosti se nezavedajo\u010d ma\u017eem z navlako!<\/p>\n

Vse je okoli mene. Spet te\u017ea balasta krivi mlahavo telo. To nisem jaz. Tako ne morem in ne znam biti jaz. Noro, spet je tu najhuj\u0161e. Du\u0161evni nemir. Grem gor.<\/p>\n

A se je izza Mavrice res tako lepo skriti?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Hodil sem po stezi, ki vodi proti vrhu gore, proti kri\u017eu \u2026 Gledal sem v tla. Koliko kamnov sem ne zavedajo\u010d se pohodil, koliko sem jih presko\u010dil in kolikokrat sem se zadihan oziral visoko, tja, kjer ni meje. V nebo! Dra\u017e mojih misli je neskon\u010dna. Mrak in megla me \u017ee dolgo ne motita in pla\u0161ita. […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-912","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gore"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/912","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=912"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/912\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":920,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/912\/revisions\/920"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=912"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=912"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=912"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}