{"id":779,"date":"2018-04-10T17:37:34","date_gmt":"2018-04-10T15:37:34","guid":{"rendered":"http:\/\/www.stanelodrant.com\/?p=779"},"modified":"2025-01-23T10:46:51","modified_gmt":"2025-01-23T09:46:51","slug":"zanzibar-afrika","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=779","title":{"rendered":"ZANZIBAR AFRIKA"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>

Pobiranje darov morja – ALGE<\/p><\/div>\n

Bila sva v Afriki. Ja, na tistem zamorskem kontinentu sva bila z \u017eeno \u017ee pred desetimi leti, v severni Afriki, zelo blizu Sudana, a tisto je bila predvsem arabska Afrika. Tokrat sva preletela ekvator in res pristala med ta pravimi, \u010drnimi, v Tanzaniji. Bila sva na tanzanijskemu otoku Zanzibar. Zanimivo, da sem v Tanzaniji imel prijatelja, ki me je vsako leto vabil na obisk. Nisem se mu odzival. Kakor da se mora res nekaj premakniti, da stori\u0161 dejanje! Prijatelj je tam nesre\u010dno umrl.
\nMoja \u017eena je pri na\u010drtovanju izletov umetnik svetovnega formata. Velikokrat se zgodi, da je prav u\u017ealjena, ker ji ne sledim pri njenem stalnem raziskovanju. Smo si pa\u010d razli\u010dni in celo pravijo, da se razli\u010dnosti pogosto privla\u010dijo. No, za pravo Afriko tokrat ni bilo dileme. Malo me je mikala slavna gora v bli\u017eini, a vedno bolj ugotavljam, da vsega itak ne zmorem \u2026 Goro Kilimanjaro pa sem vendarle videl skozi okno aviona in nenavadne pojave vzhodnoafri\u0161kega morja sem tudi spoznal.
\nMeseca februarja sva se na na\u0161em malem letali\u0161\u010du vkrcala v malo letalo. Kako majhno, slovensko je vse skupaj v na\u0161i dr\u017eavici. Ko si v zraku in ko poslu\u0161a\u0161 ropot aviona, se kmalu zave\u0161 \u0161irine sveta. Ne le jeziki, tudi brezmejnost, ki jo avioni z lahkoto premagujejo, ti razburka misli. V Istanbulu pa se je svet tudi na Zemlji odprl. Veliko je letali\u0161\u010de, veliko je ljudi, veliko je razli\u010dnih \u2026. Nadaljevanje poleta je bilo kar kmalu. Letalske karte so bile tokrat odli\u010dne. Je bilo pa ve\u010d sitnosti pri vkrcavanju, saj v velika letala vstopa veliko ljudi in to zelo razli\u010dnih. Polet v Tanzanijo, na otok Zanzibar, je trajal novih sedem ur. \u010casa za \u00bbpraskanje\u00ab po svoji glavi je v takih situacijah ogromno in zdolgo\u010daseno dremanje je nuja. Afri\u0161ko sonce se je naveli\u010dalo svetiti in je prepustilo glavno vlogo zvezdam. V globoki no\u010di smo pristali na letali\u0161\u010du na Zanzibarju, pri mestu Stone Town. Za navidezno stroge ju\u017enja\u0161ke kontrolorje sva imela pripravljene \u00bbadute v \u017eepu\u00ab. Po dosedanjih izku\u0161njah sva vedela, da se ne izpla\u010da utrujen razpravljati o pravilih na letali\u0161\u010du. Osebni dokumenti, potrdila o cepljenju, mali dolarji v \u017eepu, vse pride prav. Tokrat sva presenetljivo hitro dobila vizo in prtljago. \u00bbPot v zamorsko no\u010d\u00ab nama je bila odprta. Sva pa bila zelo zelo hvale\u017ena prijateljici, ki nama je poslala taksista in sva lahko z enim o\u010desom \u017ee po\u010divala vso uro vo\u017enje do nastanitve v lepem resortu na vzhodni obali Pwani. Malengo, tako je bilo ime \u0161oferju, je kljub smrtni no\u010dni uri posku\u0161al biti zanimiv celo uro vo\u017enje. Namesto glasbe je trosil njemu \u017ee sli\u0161ane besede svetovnih jezikov. Seveda, je pa\u010d \u017ee izku\u0161en \u00bbzamorski ekonomist\u00ab in se zaveda, od kod se da izvle\u010di kaj malega. Malenga sva tudi kasneje \u0161e nekajkrat sre\u010dala in zaklju\u010dek je bil tak, da smo bili vsi zadovoljni. Kon\u010dno, ob peti uri zjutraj, s prvimi znaki rasto\u010dega dneva, sva prijadrala do \u017eelenega resorta in postelje. \u0160e prej sva na najino veselje pri vratih sli\u0161ala slovenski pozdrav najine gostiteljice. Izkazala se je!<\/p>\n

\"\"<\/a>

Sanjski svet meseca februarja za Evropejce<\/p><\/div>\n

V bungalovu sva spala kot prava afri\u0161ka kolonialista v sve\u017ee prepleskani beli sobi z baro\u010dno izrezljanim pohi\u0161tvom. Ne le temno pohi\u0161tvo, tudi postre\u017eki, vse je bilo v stilu temne zgodovine Afrike. Jutro, tako tako, spala sva do desete ure, pa je obljubljalo nekaj ve\u010d. Najin domek je bil na obali in \u017ee prvi jutranji pogled je dobesedno dvignil razpolo\u017eenje. Ekvator. Pti\u010dje petje, barvitost cvetja, lahen vetri\u010d, sonce, mivka pa mivka, le morje, katerega sva sli\u0161ala v no\u010dnih urah prihoda, je izginilo. Vzhodnoafri\u0161ka obala je znana po izredno mo\u010dni dinamiki plime in oseke. Zjutraj se morje na uro natan\u010dno prestavi tudi za kilometre. Potem pa na zajtrk, na hrano, ki jo je obljubila najina gostiteljica. Bila je vrhunska. Fantasti\u010dno u\u017eivam v morski hrani in sadju. Bila sva v raju. Ker sva prvo jutro kar v veliki meri raztegnila v dan, potegnila sva spanec na dolgo, sva prve oglede okoli\u0161a opravila zelo pazljivo. Za nas Evropejce je meseca februarja nevarno gol raziskovati pla\u017eo v Afriki. Kolikokrat sem to \u017ee ob\u010dutil, a sem vedno znova in znova naivni Ton\u010dek. Ekvatorialno sonce ima zares bi\u010d.
\nNajin bungalov je stal na robu \u00bbturisti\u010dne transverzale\u00ab. Potka desno ob obali je potekala ob bogatih turisti\u010dnih resortih. Zares jih je mnogo. Leva stran pa je bolj prvinska. Ko sva se kljub opozorilu odlo\u010dila za raziskovanje druga\u010dnega sveta, sva zelo hitro dobila resni\u010dno sliko Afrike. Kot iz panja \u010debele, tako so dobesedno iz vsakega grma prilezli otroci in naju otipavali in prosja\u010dili z nenavadnimi kretnjami. V minuti jih je bilo petdeset okoli naju in nastal je pravi kaos. Na sre\u010do naju je re\u0161il veliki fant, Masaj, z dolgo palico.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Druga\u010den svet<\/p><\/div>\n

Pozneje sva spoznala, da so ti rde\u010de oble\u010deni Masaji pla\u010dani, da na obali vzdr\u017eujejo red. Vsi se zavedajo pomena turizma. Saj so otroci prisr\u010dni, toda njihova vzgoja je zelo prepu\u0161\u010dena naravi. Malo popraskana, malo prestra\u0161ena in predvsem podu\u010dena sva se vrnila v najin domek in ob\u010dutila sva spro\u0161\u010denost le za ograjo. Poduk narave je bil krut, a je realisti\u010den! S pridobljenimi izku\u0161njami sva postala v naslednjih dneh malo manj evropsko vzvi\u0161ena. Manj opazno sva se za\u010dela gibati po okolici, \u010de je to sploh bilo manj opazno. Sposodila sva si kolesi in s hitrim tempom oddirjala mimo vasice. Kdo bi si mislil, da bom kdaj norel s kolesom po pla\u017ei v Afriki! Ku\u017eki, koze, kure, race, vso to carstvo, ki jih mi \u0161tejemo za doma\u010de \u017eivali, so se tu zares svobodno gibali. Niso jih motili kupi gnoja, ne trgovinice, ne \u00bbutice z mesom\u00ab, ne otro\u0161ke igre, ne strani\u0161\u010da in ne smeti\u0161\u010da. Prava zakladnica svobode ali sociolo\u0161ko-filozofska nadgradnja evropske svobode. Meso me res ni zanimalo! Super pa je bilo vsaj prikazati zanimanje za raznovrstnost rastlinja. Pravzaprav si lahko vso barvno floro tudi jedel. V ustih sva si ustvarjala mavrico barv in okusov.<\/p>\n

\"\"<\/a>

S kolesom sva bila hitrej\u0161a<\/p><\/div>\n

Sestra, ki je po poklicu zdravnica, nama je prilo\u017eila tudi nekaj \u0161katlic strupov za laj\u0161anje tegob, ki bi lahko nastale. A ko si enkrat v ekstazi, ni ve\u010d zavestne kontrole. Navdu\u0161enje dre!
\n\u010cofotanja v vodi je bilo itak veliko. Morje ob Ekvatorju je konstantno zelo toplo, a plavanje preko dneva zaradi \u017ear\u010denja sonca ni priporo\u010dljivo. Na \u017eenino vzpodbujanje sem se prijavil na potaplja\u0161ki izlet. Hvale\u017een sem, da me mnogokrat vzpodbuja pri raznovrstnih dejavnostih. Kljub visoki ceni denar ni vreden takih dogodiv\u0161\u010din! Z vodnikom in s tremi turisti, ki so pri\u0161li iz spodnjega dela otoka, smo se s hitrim \u010dolnom odpeljali proti odprtemu morju. \u010clovek bi se kar prestra\u0161il ob pogledu na odprtost, prostranost, v katero smo drveli. Resnica pa je in vodnik je to dobro vedel, da je vzhodnoafri\u0161ka obala zares druga\u010dna. Plitvina ni hotela popustiti. No, kon\u010dno smo pridivjali do druga\u010dne barve morja.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Topli ocean je rajski za potapljanje<\/p><\/div>\n

Kasneje smo tudi mi spoznali, da je to pravzaprav podor dna, ob katerem se je pestrost podvodnega \u017eivlja pomnogoterila. Podvodni svet ekvatorialnega morja je barvit, stra\u0161en, vabljiv, ampak le za tistega, ki ima vsaj malo mo\u010di. Ni problem hladni tok, ki te ob\u010dasno zalije in ohladi. Ve\u010dji problem predstavlja hitrost toka. Zgodi se, da se v barvah podvodnega sveta in ti\u0161ine preve\u010d umiri\u0161 in zasanja\u0161, pa \u017ee izgubi\u0161 bli\u017eino svojega \u010dolna. Tudi \u017eivalskega sveta je bilo veliko v globini. Kasneje smo se odpeljali \u0161e do zares majhnega oto\u010dka z nadmorsko vi\u0161ino en meter. Lahko smo se odpo\u010dili na \u00bbtrdni zemljici\u00ab, a vsekakor je bilo bolj frajersko potopiti prej se na \u00bbsredini oceana\u00ab! Proti zatonu dneva smo bili \u017ee doma, kjer sem ob navdu\u0161enju nad hrano in pija\u010do pripovedoval \u0161e dogodiv\u0161\u010dine s potapljanja. Bilo je dinami\u010dno!
\nZanimala naju je tudi geografija in zgodovina otoka, saj je otok zgodovinsko znan kot nekdanje zbirali\u0161\u010de su\u017enjev za vzhodne de\u017eele. Ime Zanzibar zveni tako zgodovinsko pravlji\u010dno in tudi je. Spoznala sva pojmovanje Tanganika, Tanzanija, Zanzibar \u2026<\/p>\n

\"\"<\/a>

Ju\u017enja\u0161ka tr\u017enica<\/p><\/div>\n

Preko gostiteljice, ki se je zelo trudila, sva najela izku\u0161enega vodnika za ogled glavnega mesta. \u0160ofer Malengo, \u017ee znanec, naju je po pode\u017eelski cesti peljal v staro mesto Stone Town. Nekaj dogodiv\u0161\u010din bi \u010dloveka presunilo, a sva skozi leta potovanj po svetu \u017ee videla precej podobne rev\u0161\u010dine, pode\u017eelsko \u017eivotarjenje, poru\u0161ene, nedokon\u010dane hi\u0161e in \u0161ole, primitivno poljedelstvo in tr\u017enice. Toplote in sladke vode pa le imajo tukaj dovolj. Pravzaprav potrebujejo le nekaj varnosti nad glavo in mir. Vpra\u0161anje je, kdo se zaveda, koliko balasta imamo v Evropi okoli sebe. V starem mestu je \u0161ofer na\u0161el vodnika, ki nama je pomagal odkrivati tukaj\u0161nji svet. In res je bil \u010drn \u010drnec, Hasan mu je bilo ime, in bil je dober \u010dlovek. Za\u010deli smo na klasi\u010dni, ju\u017enja\u0161ki, ribji tr\u017enici. Morje je \u0161e neodkrit svet. Tisto malo, kar sem opazil med potapljanjem, ni bilo ni\u010d v primerjavi z velikankami, lignji, raki in kupi nepoznanih bitij. Med njimi so se brez sramu motovilile ma\u010dke in si oblizovale gobce. Vsaj njih ni motil ribji smrad. Bolj vabljivo je bilo v predelu s sadjem in zelenjavo. Denar in cena sploh nista bila problem. Ampak kam naj z vso to krasno robo? No, ju\u017enja\u0161ka gostoljubnost pa tudi po\u010dasi prerase mejo! Po vro\u010di tr\u017enici smo zavili v stari del. Ja kam \u0161e lahko gremo, ko pa je \u017ee itak tako zdelano, umazano vse okoli nas \u2026 Ulice so postale silno ozke, zanemarjene in zdolgo\u010daseni pogledi temnih obrazov so skoraj stra\u0161ili. Morala sva zaupati Hasanu.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Pokristjanjevanje su\u017enjev<\/p><\/div>\n

Pripeljal naju je do njihove najve\u010dje bole\u010dine, do temnih kletnih prostorov za zbiranje su\u017enjev, ki se pravzaprav sploh ne morejo tako imenovati. S posebnim tonom je govoril o stra\u0161ljivi zgodovini de\u017eele, kako so se gospodarji menjali, a trpe\u010di so ostajali \u010drni, isti. Zanimivo je tudi, da se sedaj na enem mestu lahko sre\u010duje ve\u010d vrst religij in to trenutno brez pretresov. Bila sva v krasni sultanovi pala\u010di in v anglikanski cerkvi, bila sva v parku med mno\u017eico z odkritimi in pokritimi obrazi in med ljudmi, ki jih nisva razumela. Tak\u0161na je pa\u010d ta prepi\u0161na Afrika. Kot veliko zanimivost nama je Hasan pokazal tudi rojstno hi\u0161o znanega glasbenika, frontmana skupine Qeen, Fredya Mercurya. Hi\u0161o so spremenili v klasi\u010dni zahodnja\u0161ki bar. Vedno se skrito v srcu nasmejim tem revnim ljudem, ki tako ponosno ka\u017eejo svoje stvaritve \u010disto v kopiranju zahodnega sveta. Nima smisla zadovoljevati tujce s stvarmi, od katerih pravzaprav be\u017eimo! S tako mislijo sem se spet pozabaval, ko naju je Hasan ponosno pripeljal na teraso bara in smo zaklju\u010dili na\u0161e oglede in kri\u017earjenje ob mrzlih steklenicah piva. \u017de kar utrujeni in malo nakresani smo poveli\u010devali afri\u0161ko sonce, ki se je spu\u0161\u010dalo v morje. Oran\u017ena in rde\u010da barva sta dobesedno scvrli modrino odprtega morja. A to so bili le fantazijski trenutki, kajti na Ekvatorju se no\u010di in dnevi natan\u010dno in zelo hitro obrnejo.
\nTako je bilo to najino u\u017eivanje. Verjetno je bilo tudi \u010dasovno primerno odmerjeno, kajti prepogosto se zgodi, da s\u010dasoma \u010dlovek utopi svojo glavo v dobroti. Nisva bogata\u0161a, nisva po\u017ere\u0161na prevzetne\u017ea, a v tem zemeljskem paradi\u017eu sva vendarle izpadla kot carja. Opazovala sva in do\u017eivljala druga\u010dnost sveta in na\u010dine razmi\u0161ljanja in predvsem u\u017eila druga\u010dnost februarske zime! Imela sva varen domek in gostiteljico, ki naju je razvajala z nenavadno hrano in nasveti. Sicer pa v tem revnem, a zanimivem svetu, sva sre\u010devala tudi \u00bbsvetovno znane trgovinice in zabavlja\u0161ke hi\u0161e\u00ab.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Rojstna hi\u0161a Fredya Mercurya<\/p><\/div>\n

Seveda so to bile lesene kolibe velikosti meter krat meter, a napisi so bili ekskluzivni: IKEA, Bife Fredya Mercurya, Masa\u017eni studio. Le kako nas vidijo ti ljudje?
\nSlovo in vra\u010danje v zimo, v navajene ritme \u017eivljenja, je spet velik korak. Sitnosti z uradniki in dolgotrajni poleti so nuja na poti. Spomini in zavedanje, da si videl nekaj druga\u010dnega, pa te osre\u010duje. Malengo, Hasan, Masaji in otroci iz vasice naju bodo verjetno pozabili. Midva njih ne! Tudi najini gostiteljici tam spodaj bo bledel spomin na naju. Verjetno se \u017ee vsi ukvarjajo z istimi zadevami naprej. Za naju pa je bil to precej druga\u010den svet, velik svet \u010drne Afrike! Hvala, da sva ga smela spoznati. V Istanbul smo prileteli popoldan. Zanimivo, da sem \u017ee po izstopu iz prvega aviona ob\u010dutil pi\u0161 doma\u010dega vetra. Seveda je bilo do Slovenije \u0161e dale\u010d, a sre\u010dal sem \u017ee tudi belce.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>

Zaton dneva je vedno ob isti uri<\/p><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bila sva v Afriki. Ja, na tistem zamorskem kontinentu sva bila z \u017eeno \u017ee pred desetimi leti, v severni Afriki, zelo blizu Sudana, a tisto je bila predvsem arabska Afrika. Tokrat sva preletela ekvator in res pristala med ta pravimi, \u010drnimi, v Tanzaniji. Bila sva na tanzanijskemu otoku Zanzibar. Zanimivo, da sem v Tanzaniji imel […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-779","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ostalo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/779","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=779"}],"version-history":[{"count":18,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/779\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":946,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/779\/revisions\/946"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=779"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=779"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=779"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}