{"id":650,"date":"2017-10-03T18:24:02","date_gmt":"2017-10-03T16:24:02","guid":{"rendered":"http:\/\/www.stanelodrant.com\/?p=650"},"modified":"2025-01-23T10:49:22","modified_gmt":"2025-01-23T09:49:22","slug":"mexico-yucatan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=650","title":{"rendered":"Mexico – Yucatan"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>

Mexico<\/p><\/div>\n

\u010clovek i\u0161\u010de poti \u017eivljenja, ki so za nekoga v danem trenutku nenavadna, \u010dudna, drugi\u010d pa logi\u010dna. Otrok hrepeni po sladoledu, mladostnik po avtu, starej\u0161i po domu\u2026 Ljudje smo nemirni in tako pa\u010d je. Verjetno so \u017eelje in ideje zapisane \u017ee v \u017eivljenjski \u010drti in jaz verjamem, da je tako!<\/p>\n

Kot otrok sem veliko bral zgodovinske knjige in res so bile fascinantne tiste, ki so govorile o novem svetu. Odkrivanje sveta in neustra\u0161ni pomor\u0161\u010daki so za otroka \u017eeljnega napetih zgodb stra\u0161no privla\u010dni. Mehika je bila za na\u0161e prednike novi in tudi \u00bbnori svet\u00ab! Resni\u010dno, tudi danes, kljub tehnolo\u0161ki eksploziji, je Mehika novi ali pa vsaj oddaljeni svet. Z Jadranko sva jo izbrala za raziskovalni, u\u017eiva\u0161ki izlet, za Evropo mrzlega meseca februarja. Mehi\u0161ki polotok Yukatan pa naju je pri\u010dakal ve\u010d kot prijetno topel. Priprave na tak izziv so kljub najinim precej\u0161nim izku\u0161njam bile kar velike. Ne le razumevanje de\u017eele, tudi zdravje in mo\u010d potrebuje\u0161 za tak izziv. \u0160e vedno pa je vse skupaj \u00bbza\u010dinjeno z mistiko in zapisano v oblakih\u00ab!<\/p>\n

Nekaj \u010dez polno\u010d je bila ura odhoda na letali\u0161\u010de v Avstrijo, v Gradec. Februarja tudi tam ni kaj topline, a vsaj za\u010delo se je in startno \u010drvi\u010denje po telesu je bilo pozabljeno. Z letali\u0161\u010di na severni polobli Zemlje imam dobre izku\u0161nje. Internetne prijave dr\u017eijo in tudi tu je denar sveta vladar. Razdalje pa so povsod enak problem. Potrpeti in pre\u017eiveti moramo veliko poti v \u017eivljenju pa kakorkoli se \u017ee zaklju\u010dijo. V Frankfurtu sva z Jadranko ob di\u0161e\u010di kavi \u017ee opazovala rano jutro, ki se je pustilo razvajati son\u010dnim \u017earkom. Kako \u010dudna so letala, ki nas brezmejno nosijo. Kako \u010duden je \u010dlove\u0161ki stroj, ki potrebuje le poljub sonca in duh kave za uspe\u0161en zagon dneva. Ampak zavedala sva se, da bo sedaj \u0161e rosni dan za naju presneto dolg. Potovala bova z njim z roko v roki in pre\u017eivljala bova dobroto, ki nama je namenjena. \u010cezoceanska letala so zares ogromna. Da vse \u00bb\u0161tima\u00ab je mojstrstvo posebne sorte. Sede\u017ea ob oknu sva bila zelo vesela, pa \u010deprav kmalu postane tudi taka razvada ni\u010delna. Dvanajst ur poleta sva morala premagati, pretrpeti, pa\u010d pre\u017eiveti. Ni enostavno, a pregovor iz voja\u0161kih \u010dasov dr\u017ei: \u00bbTisto kar se mora, ni te\u017eko!\u00ab Na Yukatan, v Cancun, sva priletela zve\u010der po lokalnem \u010dasu. Na veselje je bila februarska zima v Evropi v hipu pozabljena in topel objem Mehike je bil prijetna dobrodo\u0161lica. Po izku\u0161njah iz\u00a0 ju\u017enih de\u017eel sva pri\u010dakovala ve\u010d papirologije in komplikacij pri vstopu v dr\u017eavo, a Mehi\u010dani so se izkazali za praktike. Seveda, zavedajo se pomena turizma. \u00bbMister, you only need money!\u00ab Transfer od letali\u0161\u010da do najine nastanitve ob morju v predelu Akumal, na ju\u017eni strani polotoka Yukatan, je bil brez problema. Res poznal se je poln dan, ki je tokrat imel ve\u010d kot \u0161tiriindvajset ur! Nekaj je bilo \u0161e lokalnih dogodiv\u0161\u010din, tipi\u010dnih za jug, a\u00a0 v hotelu Oasis sva zatisnila o\u010di zadovoljna. Sme\u0161no, a resni\u010dno, \u010dlovek se vse pogosteje sam odlo\u010da koliko ur bo imel dan! Minuli dan je bil tik pred mojo telesno eksplozijo, a bil je uspe\u0161en!<\/p>\n

\"\"<\/a>

Vetrovna obala Yukatana<\/p><\/div>\n

Z novim jutrom so se za\u010deli dnevi, \u00bbthinking of nothing\u00ab. Po zajtrku v veliki hotelski jedilnici sva raziskovala obalo in okoli\u0161. Danes je taka zadeva sme\u0161na in to zaradi ra\u010dunalni\u0161kih programov, ki ti dobesedno \u017ee prika\u017eejo posteljo kjerkoli na na\u0161i ljubi Zemlji. Ampak vrhunsko je februarja \u010dmokati po mivki v topli vodi, igrati se z valovi in skrivati se pod palmami. Ali si predstavlja\u0161 kaj lep\u0161ega? Kakor Pirati s Karibov sva srkala rum in mohitose in se prehranjevala angelsko. Morska hrana kot \u0161e nikoli v \u017eivljenju. Raki, ribe, \u0161koljke \u2026, kar \u017eal mi je, da vso sladkost in dobroto \u010dlovek ne more bolj enakomerno porazdeliti. Preko dneva je veter prijetno razbijal vro\u010dino. Pozna se, da je polotok odprt v Atlantik. Valovi so visoki, a zaradi mo\u010di sonca je veter zelo dobrodo\u0161el. Za ve\u010derjo sva se odlo\u010dila obiskati tipi\u010dno mehi\u0161ko restavracijo. Tako kot svojo kulturo doma v tujini spo\u0161tujem gostiteljevo. V glavi so zarisane slike \u017eivljenja iz medijev, a osebne izku\u0161nje zares veljajo najve\u010d. Imen itak ne razume\u0161 kaj prida, a okuse pa vendarle lahko spoznava\u0161. Pa je bilo kar zanimivo, saj so hrano in pija\u010do \u0161e olep\u0161ali mariachiji in lepe plesalke. Ni bila samo ve\u010derja, bil je lep dogodek.<\/p>\n

Naslednji dan sva \u017ee precej zgodaj, seveda ob uri za u\u017eiva\u010de primerno, korakala po ve\u010dji cesti. Po Mehiki se ugodno preva\u017ea z avtobusi imenovanimi Colectivo. Obiskati sva hotela ostanke starega Majevskega mesta Tulum. Slike in komentarji so vabljivi in za za\u010detno oku\u0161anje Mehike je bilo kar primerno glede na oddaljenost kraja. Colectivo se je izkazal. Samo hodi\u0161 po cesti in za mali denar se dobesedno ponudi soliden avtobusni prevoz. A vro\u010dina je pa\u010d kriva, da ob\u010duti\u0161 tudi pristnost mehi\u0161kih avtobusov in stil \u017eivljenja. Do Tuluma ni bilo dale\u010d in bilo je zanimivo. Da si turist se vidi z vesolja in klasi\u010dno te tudi tu kot muhe obletavajo kramarji. Kot da to sodi k folklori. Ostanki utrdb in kamnite razvaline Tuluma le\u017eijo na krasnem mestu. Tako kot vse Majevske naselbine jih \u0161\u010diti na severu d\u017eungla, skozi katero se po dolgi hoji prebije\u0161 do naselja.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Tulum<\/p><\/div>\n

Presenetljivo pa je, da na jugu mesto zaklju\u010dujejo visoki klifi in krasno morje. Beli, visoki valovi me\u0161ajo mavrico v vodi. Z vi\u0161ine se vidi morsko dno pravlji\u010dno. Ob\u010dudovala sva naravo in ostanke mesta kljub vro\u010dini okoli trideset stopinj in nadle\u017enim ku\u0161\u010darjem, ki bezgajo po pra\u0161nih stezicah. Tulum je lep. Ve\u010der v hotelu sva spet pre\u017eivela ob kulinari\u010dnih dobrotah in koktajlih. Februarski ve\u010deri, pa tako prijetni!<\/p>\n

Eden od naslednjih izletov je bil obisk mesta Playa del Carmen. Za prevoz sva si spet izbrala Colectivo in nisva naredila napake. Po vedenjih, katere sva imela, naj bi v tej turisti\u010dni meki mrgolelo atrakcij. Playa del Carmen je glavno sti\u010di\u0161\u010de turisti\u010dnih ladij na Rivieri Maya, na Yukatanu. Direndaj in dinamika ljudi sta bila temu primerna. O\u010darala naju je latino glasba, ki se je sli\u0161ala in me\u0161ala prakti\u010dno na vsakem koraku. Uli\u010dni izvajalci, preprosti \u00bbumetniki na svoj na\u010din\u00ab, jo izvajajo z du\u0161o. A vro\u010dina, vro\u010dina. Tudi sonce in toplota sta neenakomerno porazdeljena. Pe\u0161\u010dena obala, ladjice male in velike, velike in najve\u010dje\u2026, vse je pripravljeno za u\u017eivanje turistov. Mestne ulice so nabite z raznovrstno kramo in seveda z mno\u017eicami radovedne\u017eev, ki \u017ee po tradiciji barantajo za nepotrebne predmete. Ampak vse skupaj, kot celota, je prava slika ju\u017enja\u0161kega mesta. Ve\u010deri so tu zares najlep\u0161i. Veter pravzaprav nikoli ni pojenjal, a ker je luna le milej\u0161a od son\u010dnih \u017earkov, so bile no\u010di zares balzam za telo. Od nekod se je sli\u0161al klavir in mo\u010dan mo\u0161ki glas, iz drugega odra sva sli\u0161ala violino,\u00a0 od nekje je veter prinesel vriskanje celega ansambla. Nevsiljivo, a za vsakega obiskovalca Mehike nekaj. No\u010dni koktajli in tekila so pomagali vzdr\u017eevati veselje.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Playa Del Carmen<\/p><\/div>\n

Po pripravljenem na\u010drtu, ki sva ga naredila doma, sva se za enodnevno potepanje odlo\u010dila za obisk piramid v Cobi. Najela sva avtomobil, ki nama je pomenil super gibalno svobodo. \u010ceprav je po zemljevidu marsikaj videti blizu in enostavno, je v Mehiki vendarle malo druga\u010de. Staro mesto Coba le\u017ei v centralnem delu Yukatana in je bila za naju lepa celodnevna izku\u0161nja. Voziti avtomobil v tuji dr\u017eavi je druga\u010de kot doma. Blizu ve\u010djih krajev si pretirano pazljiv, boji\u0161 se policije, ko pa pobegne\u0161 na stranske ceste, kjer prakti\u010dno ni prometa z avtomobili, pa je spet ob\u010dutek nenavaden. Ampak \u010dlovek se vsega navadi, kot pravi pripovedka o ciganu in konju. Vo\u017enja proti mestu Coba me je spominjala na na\u0161 morski svet. Apnen\u010dasta sestava tal tudi tukaj neusmiljeno po\u017eira vodo. Pokrajina je videti su\u0161na, pora\u0161\u010dena\u00a0 z nizkim neurejenim grmi\u010devjem in grobo travo. Vro\u010dina in prah si podajata roko. Ob\u010dasno so ob cesti bile postavljene utice, v katerih so zaspani prodajalci posku\u0161ali s koristnimi in nekoristnimi predmeti izvabiti kak\u0161en dolar. Ampak kak\u0161en veliki posel to vsekakor ni. Pred vstopom v staro mesto Coba je bila spet zapornica in vsaj ob\u010dutek si dobil, da bodo zaradi pla\u010dila parkirnine vsaj pazili na avtomobil. Ru\u0161evine v Cobi so me znova o\u010darale.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Coba staro mesto Mayev<\/p><\/div>\n

Poleg mno\u017eice sestavljenih kamnov, ki so jih arheologi nazaj sestavili v piramide, je tu ena od redkih piramid, po kateri se lahko povzpne\u0161 na vrh. Strma piramida vzbuja precej strahu turistom. Vi\u0161ina in veter na vrhu sta podobna na\u0161im goram. Razgled z vrha je bil \u010dez celo staro mesto, ki ga je prerasla divja narava skozi stoletja. Videlo se je, da midva res prihajava iz gorskega sveta, saj sva brez ve\u010djih te\u017eav premagala vse strme stopnice in pihanje vetra nama je zaradi velike vro\u010dine zares prijalo. Sva pa kot turista iz oddaljene Evrope imela probleme s soncem, ki je neusmiljeno za\u017eigalo na\u0161o belo polt. A dogodiv\u0161\u010dina je bila. Na takih izletih za\u010dne\u0161 ceniti na\u0161o doma\u010do vodo! Tudi Coba je prikazala lepoto in \u017ealost. Osvajalci so v bistvu razdiralci in uni\u010devalci. Skozi stoletja se je razvijala kultura ljudstva, ki pa so jo \u0160panci na hitro sesuli in spremenili. Ali na bolje? \u010ce bi Maji mogli, bi povedali marsikaj!<\/p>\n

Po nekajdnevnih izku\u0161njah z Mehiko, je bil \u010das, da obi\u0161\u010deva najve\u010djo in najbolj slavno naselbino na Yukatanu, Chichen Itza. Ker je bila zares oddaljena, je bila najina odlo\u010ditev, da se priklju\u010diva ameri\u0161ki skupini, kar simpati\u010dna. Avtobusna vo\u017enja z Ameri\u010dani v oddaljen kraj, je bila kot igrica, kako turistom pograbiti \u010dim ve\u010d denarja. \u017de v jutranjih urah so nas zvito nalivali z \u00bbnajbolj\u0161o teqilo\u00ab na svetu. Kmalu je pri\u0161la prva ponudba za nakup steklenice, a prvi udar sva nekako premagala. A jezik je hitreje stekel in \u00a0za\u010deli smo se spoznavati z drugimi turisti. Sledila je vo\u017enja proti kolonialnemu mestu\u00a0 Valladolid. Vro\u010dina, vrve\u017e na ulicah, tipi\u010dni poskusi urejevanja zelenih parkov za sprostitev in kr\u0161\u010danske katedrale. \u017dal mi je, da ni bilo ve\u010d \u010dasa za ogled teh mogo\u010dnih cerkva. Kako se \u010dudimo tej majevski omamljenosti in gradnji piramid. Saj tudi druge kulture gradijo svoje piramide ali kakor koli jih \u017ee imenujejo. Kljub hlajenju notranjosti avtobusa je velika masa ljudi naredila svoje in za\u010deli smo se znojiti in po na\u010drtu izleta se je obetalo res fantasti\u010dno kopanje v hladni, a sladkovodni jami. V Srednji Ameriki je veliko apnen\u010dastih udrtin in Maji so jih uporabljali za nujno vodo, ki je bila potrebna za pre\u017eivetje. V Mehiki te jame imenujejo Cenote. Na naju so naredile velik vtis.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Cenote, apnen\u010daste jame s sladko vodo<\/p><\/div>\n

Nepredstavljivo velika divjina, ki je zaradi vro\u010dine tik pred izumrtjem, ima le nekaj metrov pod tlemi drugi svet, ki ga mi pri\u0161leki ne pri\u010dakujemo. Maji so ga poznali in so ga dobro izkori\u0161\u010dali. Danes Mehi\u010dani ta \u010dude\u017e prodajajo turistom kot podzemna jezera za osve\u017eitev in plavanje v sladki vodi. Super dogodek! A mesto Chichen Itza, katero smo obiskali popoldan, zares presega vse in je res veli\u010dastno. Verjetno je bil to pravi New York v predkolumbijski dobi. Ogromne so razse\u017enosti mesta, ki je bilo \u017ee gradbeni\u0161ko in komunalno urejeno kot celota. In bilo je samozadostno! Arhitekturna umetnost in re\u0161itve so\u00a0 na vsakem koraku, katere mi komaj slutimo. Cichen Itza je upravi\u010deno pod za\u0161\u010dito UNESCA. Ko sva pozno zve\u010der kon\u010dala naporen dan v hotelu Oasis, nama je namakanje v morju in hlajenje \u017eelodca z mohitosi kar prijalo. Preko dneva se sploh ne zaveda\u0161, koliko teko\u010dine se izpari skozi ko\u017eo.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Chichen Itza Yucatan<\/p><\/div>\n

Dnevi, ki so bili brez predvidenega na\u010drta, so se pogosto najbolj u\u017eiva\u0161ko odvijali. Ko sva se potikala po mivki na dolgi obali sva sre\u010devala veliko razli\u010dnih ljudi. Evropejci kar ne moremo razumeti glasnosti in samozavesti ameri\u0161kih turistov. Kot da je ves svet njihov! Pri igri odbojke na mivki sem se dru\u017eil z mladimi fanti in spoznal sem fanta, ki se je predstavil kot doma\u010din Mateo. Ni bil klasi\u010den Mehi\u010dan, ni bil meter in pol, ni bil mi\u0161i\u010dnjak z glavo nabito med rameni, lasje niso bili \u010drni in tudi Mateo je zvenelo bolj tako, tako. Videl je, da ga \u010dudno opazujem. Razlo\u017eil mi je, da je po materi Nizozemec in da zaradi na\u010dina \u017eivljenja rad \u017eivi tu na Yukatanu. Zebe ga zares ne, sem si mislil!<\/p>\n

Kljub totalnemu zadovoljstvu in u\u017eivanju pa bi na prvo mesto le postavil obisk dveh skritih jam v celini z imenom Cenote Dos Ojos. Iz najinega rajskega hotela Oasis, res je bil pravlji\u010dna oaza v divjini, sva en dopoldan zavila na ravno cesto, ki se je v daljavi izgubljala,\u2026 mogo\u010de tudi do Rima! Po znanih izku\u0161njah sva zaustavila Colectivo in se z njim peljala do odcepa za Cenote. Izgledalo je precej enostavno in samozavestna turista kot sva postala v tuji dr\u017eavi, sva za\u010dela korakati po pra\u0161ni divjini. Vro\u010dina v celini je huj\u0161a kot ob vodi. Pra\u0161na cesta in opusto\u0161ena narava okoli naju z dirka\u010di ku\u0161\u010darji in insekti je v nama za\u010dela povzro\u010dati dvom o pravi odlo\u010ditvi. Lahko bi si naro\u010dila motor, \u0161tirikolesnik, avto. A kaj ko je na zemljevidu bilo ozna\u010denih le nekaj kilometrov razdalje. Bal sem se \u017eenske eksplozije, saj za ogenj v tej divjini res ni bilo alternative. No, pa je tudi moja spremljevalka postala prava popotnica. Ko sva po uri hoda pri\u0161la do nenavadnega zelenja, je bil to zanesljivi znak hladne vode. Izgledalo je kot vrta\u010da, katere poznamo v apnen\u010dastem svetu. Prvi vtis je bil majhna jamica. Po kamnitih stopnicah sva zapustila vro\u010dino in po dvajsetih metrih na novo zadihala sve\u017ei zrak. Vstopila sva v drugi svet! Danes ljudje zelo malo spo\u0161tujemo vodo. Posebej mi, s severa, ki nas pol leta zebe, se ne zavedamo svetosti tega elementa. V sredini navideznega kroga so rasle zelene rastline podobne na\u0161im smokvam in so ob prijetnem zraku dodajale ob\u010dutke raja. Nepredstavljivo za dva pohodnika pred pol ure!!! Zelenje na sredini, levo in desno v skalah pa dve podzemni jezerci, ki sta verjetno povezani z globokimi kanali in razpokami. Priznam, da sem se brezglavo zapodil v hladno vodo in za mano tudi Jadranka.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Cenote Dos Oyos<\/p><\/div>\n

Osve\u017eitev totalna! Po nekaj minutnem hlajenju sem si nastavil \u0161e masko za potapljanje in opazoval podvodni svet. Samo dno ni kaj posebnega. Prevladuje navidezno mrtev, rjavi mulj, je pa \u010dudovito opazovati svetlobo in lome son\u010dnih \u017earkov, ki se ka\u017eejo v \u010distih barvah. Po eni strani totalno mrtvilo, svet ti\u0161ine, miru, a \u010dudno, lepo je na poseben na\u010din. Ko danes prebiramo zgodovinske knjige, si zares enostavno predstavljamo romarje v pustinjah, ki so tik pred smrtjo videli Raj na Zemlji! Cenote res presenetijo, kljub raznim lepotam, katere sem \u017ee izkusil po svetu. Pot nazaj v realno Mehiko, v vro\u010dino in su\u0161o, sva si le olaj\u0161ala s prevozom, z lokalnim taksijem in kasneje do hotela \u0161e s Colectivom. Spet en dan, ki je bil nenavadno lep.<\/p>\n

Dnevi u\u017eivanja v Mehiki so minevali hitro. Slovo je bilo nekam tesnobno. Priprava na no\u010dni polet iz Cancuna v evropsko zimo, v Frankfurt, pa se je vlekla in trajala cel popoldan. Da prispe\u0161 v vro\u010dini na letali\u0161\u010de in se spravi\u0161 na dvanajst urni polet, v vrnitev v realni svet zime doma, je velik korak. Ko odda\u0161 prtljago nastane trenutek \u010dasa, da te preletavajo \u010dustva o dogajanjih, o dnevih katere si pre\u017eivel. Su\u010dejo se posamezne osebe, dogodki, ki so ti bili zelo blizu, mogo\u010de tudi odlo\u010dilni. Sre\u010den sem, da sva se \u017ee tam z Jadranko zavedala uspeha in sva bila vesela. Prepogosto se dogaja, da je \u010dlovek totalno nezadovoljen kljub mirnemu \u017eivljenju. Ne le da sva razbila zimo, ki je gospodarila v Evropi, videla sva, do\u017eivljala sva, poklopilo se je ogromno \u0161tevilo dejavnikov, ki so vplivali na uspeh. Je to \u017ee zapisano v \u010drti? Skozi stekla letali\u0161\u010da opazuje\u0161 letala in v daljavo potuje\u0161 z njimi v razne kraje. Pa tako z lahkoto! Ali sva iskala lepote in zaklade v Mehiki? Prebudi te klic iz zvo\u010dnika: Frankfurt! Tudi Nem\u010dija ni bila najina zaklju\u010dna destinacija. Po \u0161estnajstih urah sva zadnje letalo zapustila v Gradcu, v Avstriji in se nato domov sre\u010dno vrnila z osebnim\u00a0 avtom. Doma naju je \u010dakalo veselje. \u010cakala naju je dru\u017eina.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Mexico “na easy”!<\/p><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010clovek i\u0161\u010de poti \u017eivljenja, ki so za nekoga v danem trenutku nenavadna, \u010dudna, drugi\u010d pa logi\u010dna. Otrok hrepeni po sladoledu, mladostnik po avtu, starej\u0161i po domu\u2026 Ljudje smo nemirni in tako pa\u010d je. Verjetno so \u017eelje in ideje zapisane \u017ee v \u017eivljenjski \u010drti in jaz verjamem, da je tako! Kot otrok sem veliko bral zgodovinske […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-650","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ostalo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/650","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=650"}],"version-history":[{"count":19,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/650\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":948,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/650\/revisions\/948"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=650"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=650"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=650"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}