{"id":456,"date":"2014-12-14T22:52:47","date_gmt":"2014-12-14T21:52:47","guid":{"rendered":"http:\/\/www.stanelodrant.com\/?p=456"},"modified":"2025-01-23T10:53:05","modified_gmt":"2025-01-23T09:53:05","slug":"po-olsevi-z-dijaki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=456","title":{"rendered":"Po Ol\u0161evi z dijaki"},"content":{"rendered":"
\"Greben<\/a>

Greben OL\u0160EVE<\/p><\/div>\n

\u010clovek je bitje, ki se razmeroma hitro adaptira. A tokrat je mi\u0161ljeno sprejemanje navad za nekaj slabega. Dnevi zunaj varnih domov so bili sivi, nezanimivi in prekladati se po topli sobi je bilo udobno. A nekaj impulzov, ki pa so vendarle pljuskali \u010dez rob in dvigovali adrenalin, je le za\u0161umelo.<\/p>\n

Po izletu na Peco so me dijaki ve\u010dkrat nagovarjali, da bi organiziral \u0161e kak\u0161no dogodiv\u0161\u010dino v gorah. Taki izleti so mi sicer pisani na ko\u017eo in imam jih \u00bbpolno malho\u00ab, a v dana\u0161njem \u010dasu, ko lahko vsak nakuri u\u010ditelja in sprovocira \u0161e novinarje, ni najla\u017ee po\u010denjati nekaj samo malo druga\u010dnega. A vendar,\u2026impulz v meni je bilo tudi dejstvo, da je podoben izlet v jamo pred petdesetimi leti s svojimi dijaki izvedel tudi moj o\u010de, sicer profesor kemije. Ni se veselil mineralov ali odkrival zgodovine v jami, bil je enostavno \u010dlovek z mo\u010dno odprtimi o\u010dmi, kar je bilo za tisti \u010das skoraj bogokletno.<\/p>\n

Ol\u0161eva s svojo vi\u0161ino in pojavo (1929m) ne pomeni kak\u0161nega izrednega gorskega prese\u017eka. A glede na zimski \u010das jo je potrebno jemati kar kompleksno. Dijakom se je zaiskrilo, ko sem omenil tudi Poto\u010dko zijalko, jamo slavnega Kromaniolca. Toliko je govora o jami in \u0161e polo\u017eena nam je na dlan, da jo je vredno obiskati. Na\u010drt za vikend dogodiv\u0161\u010dine pa je bil za marsikoga precej\u0161en zalogaj. Pogovarjali smo se o opremi za goro in o bivakiranju. Pri takih indijanskih idejah opazi\u0161 razliko v izku\u0161enosti ljudi. Vseeno je bilo kar dobro, da smo skozi nasmejane obraze izmenjali informacije.<\/p>\n

Zbirno mesto na \u00bbprvem slovenskem kro\u017ei\u0161\u010du\u00ab v \u010crni je dalo eno razo\u010daranje. Kljub velikemu \u0161tevilu prijavljenih in njihovih pro\u0161njah za prestavljanje datuma akcije, se nas je zbralo le nekaj najbolj gore\u010dih. Svoje je dodalo tudi vreme s temnimi oblaki. A zimski \u010das v gorah, zgoraj, zgoraj, nam pogosto poklanja sonce in radost, katerega dolinci niti sanjajo ne. Z avtomobili smo se skozi Koprivno odpeljali proti Slemenu med Raduho in Ol\u0161evo. Z vi\u0161ino je za\u010delo di\u0161ati po snegu, a izraziteje se je sneg ohranjal le na severnih pobo\u010djih. Seveda, zima je \u0161ele za\u010dela pozdravljati na\u0161e kraje. Te kraje poznam kot svoj \u017eep. Ko opazujem borovce, travnike, skale in oblake, \u017ee skoraj vidim vsak malenkostni dar \u010dloveku. A to niso malenkosti. Slutiti in \u010dutiti, to je prilo\u017enost in kon\u010dno tudi kvaliteta. \u00bbNabunkani\u00ab z nahrbtniki smo se s Slemena podali proti vzhodnemu pobo\u010dju Ol\u0161eve. Hvale\u017een sem bil dijakom, da niso v ta \u010dudoviti bo\u017eji svet vna\u0161ali dolinskega hrupa. Hladno je bilo med drevjem. Ko smo premagali morje oblakov, smo se lahko zazrli v pravlji\u010dni svet proti Raduhi na eni in Peci na drugi strani. Cerkvica Svetega Jakoba v sredini je bila kot svetilnik nad morjem, ki je pokrivalo Koprivno in \u010crno. Kavke z lahkoto prebijajo to sivo morje oblakov in ob\u010dutek je, da zelo dobro vedo, kje je lep\u0161e. Vredno je zadihati se, da vidi\u0161 take lepote svoje de\u017eele. Po obra\u010danju stezice na jug je postajalo kar prijetno toplo. Seveda je vsak nahrbtnik dodajal tudi nekaj vzroka za temperaturo, a stvari so bile neprimerljive s poklonjeno lepoto dneva. Ol\u0161eva je gora, na kateri dobesedno mrgoli skalnih igl in tudi jam. Apnen\u010dasti svet tu je precej bolj dinami\u010den od ostalih kamenin. Opazil sem, da so dijaki kar pogosto obra\u010dali o\u010di in v vsaki ve\u010dji luknji iskali Zijalko, ki pa je bila resni\u010dno \u0161e dale\u010d. Ko je zmanjkalo nizkega bori\u010devja, se je odprl slovenski svet. Kaka simbolika. Kot odpiranje obzorja koro\u0161kemu otroku, je postala hoja po vr\u0161nem grebenu Ol\u0161eve! \u0160e dan, ki se je preve\u0161al in \u017ee kazal svojo utrujenost, je dopu\u0161\u010dal opazovati rde\u010de in oran\u017ene barve na vse strani neba. Lep je na\u0161 svet, pa \u010deprav ga je bilo tudi veliko pod nami v hladni, \u017ee temni megli. Hoja po grebenu gore je zanimiva. Rahlo sem ob\u017ealoval, da ni bilo ve\u010d snega. V snegu dobi\u0161 tisti adrenalinski ob\u010dutek ozkega grebena in ponosa. K Poto\u010dki zijalki, na zahodno stran gore, smo pri\u0161li \u017ee proti mraku. Za marsikoga je bila velika luknja presene\u010denje, a verjamem da tudi zadovoljstvo.<\/p>\n

\"Jama<\/a>

Jama – Poto\u010dka zijalka<\/p><\/div>\n

Z lu\u010dkami na glavah smo se orientirali po jami in si postavili bazo. Pametno je bilo tudi pripraviti si kuri\u0161\u010de. Zimski \u010das, luknja pa itak, sta opominjala na dolgo, res dolgo no\u010d. Telo miruje in kljub konstantni temperaturi v jami nad ledi\u0161\u010dem smo pri\u010dakovali hladno no\u010d. Dosti vejevja smo nanosili in si ustvarili \u00bbve\u010dni ogenj\u00ab. Svoja le\u017ei\u0161\u010da smo postavili v bli\u017eini ognja, a vsak si je predvsem \u017eelel gladke podlage. Zabrnelo je tudi nekaj gorilnikov in pogreli smo se s toplim \u010dajem. Dobesedno nabutati se je bilo potrebno s hrano. Energetska hrana je bila na\u0161 mo\u010dan zaveznik v tej dolgi no\u010di. Vlaga s stropa in mokre skale niso dopu\u0161\u010dale kak\u0161nega zadovoljivega dreme\u017ea. Prekladanje v spalki, k ognju in nazaj v spalko, poslu\u0161anje ritmi\u010dnega kapljanja s stropa, razmi\u0161ljanje o \u00bbtiso\u010d in eni no\u010di\u00ab,\u2026 kaj vse se ti podi po glavi v tako dolgi no\u010di. \u010casa smo imeli toliko, da bi dobesedno lahko opazovali rast stalagnitov in stalaktitov. Mogo\u010de sem tudi kaj zaspal! Ve\u010dna resnica, da za no\u010djo zmeraj pride dan, nas je odre\u0161ila dolgega razmi\u0161ljanja. Ob prvem svitu smo se za\u010deli zbirati pred jamo. Nekateri so imeli voljo in so si pogrevali tople pija\u010de, ostali smo po\u010distili na\u0161 tabor. Res, no\u010dna dogodiv\u0161\u010dina je bila, a vseeno je lep\u0161e na zraku iskati sonce. Proti zahodu smo opazovali groze\u010do fronto te\u017ekih oblakov, mi pa smo imeli \u0161e nekaj ur hoje do cilja. Zaskrbelo nas je. Skupaj smo se v hladnem jutru spu\u0161\u010dali z gore proti cerkvici Svetega Duha in od tam po stari Panoramski cesti dobesedno \u00bbma\u0161irali\u00ab proti vzhodu, proti Slemenu. Niso bile te\u017eke le noge in nahrbtnik. Vsak je tudi v glavi premleval dogodiv\u0161\u010dine teh zadnjih dni. \u017delel bi si, da so spominski zapisi v mladostnikih ostali kar najbolj svetli. Kmalu bodo opravili maturitetni izpit, ki je velika to\u010dka v \u017eivljenju \u010dloveka. Spominjali se bodo vsaj nekaj del\u010dkov iz \u0161tiriletnega ciklusa izobra\u017eevanja na na\u0161i lepi gimnaziji. Mogo\u010de pa bodo tudi spomini na goro Ol\u0161evo in na jamo na\u0161ega prednika ostali zapisani svetlo. Nekaj druga\u010dnega smo do\u017eivljali, dobra volja je bila, kaj bi lahko \u0161e pomembnega dodali k pribli\u017eevanju prvinskosti \u017eivljenja.<\/p>\n

Do avtov smo pri\u0161li \u0161e pred de\u017ejem. Sicer nismo bili \u010disti in primerni za maturantski ples, a zunanja podoba ni vse.Po nasmehih na obrazih sode\u010d so bili moji dijaki zadovoljni!<\/p>\n

\"V<\/a>

V Poto\u010dki zijalki<\/p><\/div>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010clovek je bitje, ki se razmeroma hitro adaptira. A tokrat je mi\u0161ljeno sprejemanje navad za nekaj slabega. Dnevi zunaj varnih domov so bili sivi, nezanimivi in prekladati se po topli sobi je bilo udobno. A nekaj impulzov, ki pa so vendarle pljuskali \u010dez rob in dvigovali adrenalin, je le za\u0161umelo. Po izletu na Peco so […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-456","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ostalo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/456","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=456"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/456\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":951,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/456\/revisions\/951"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=456"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=456"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=456"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}