{"id":443,"date":"2014-11-01T15:35:27","date_gmt":"2014-11-01T14:35:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.stanelodrant.com\/?p=443"},"modified":"2025-01-23T10:53:58","modified_gmt":"2025-01-23T09:53:58","slug":"grossglockner-studlgrat","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=443","title":{"rendered":"Grossglockner – Studlgrat"},"content":{"rendered":"
\"Ko<\/a>

Ko je v dolini \u0161e tema<\/p><\/div>\n

Stari profesor, zdaj \u017ee pokojni, nam je na fakulteti razlagal formulo uspeha. Res si \u0161e sedaj ne morem predstavljati njegove trditve kot nekaj stvarnega in dokon\u010dnega, a kaj \u0161ele takrat, ko smo mladi teli\u010dki kimali na njegovih predavanjih zgolj zato, da se mu ne bi zamerili in bi imeli \u0161e ve\u010dje te\u017eave na ustnih izpitih. Predvidevanje uspeha je zgolj predvidevanje,\u2026.in kaj je pravzaprav uspeh? Popolnost,\u2026 zemeljska sre\u010da,\u2026 a ni zgolj popolnost navidezna?<\/p>\n

Jesenski dnevi so v visokogorju za\u010deli trositi beli hlad in v\u010dasih se ti je zazdelo, da bodo gore lahko kon\u010dno v ti\u0161ini zaspale. Mi smo \u0161e vedno zlagali energijo za popolnost in dnevi brez slu\u017ebenih obveznosti so se bli\u017eali. Tokrat so bili dejavniki uspeha spet \u00a0lepo polo\u017eeni. Na\u0161 dogovorjeni dan za odhod na na\u0161ega velikana, Grossglockner ali po slovensko Veliki klek, je bil jesenski petek, takoj po slu\u017ebi, fakulteti, \u0161oli. Grossglockner sem obiskoval kar pogosto. Od ranih let naprej sem spo\u0161toval njegove ve\u010dno bele stene, katere sem prvi\u010d videl na izletu s star\u0161i z ledenika Pasterza. Sre\u010do sem imel, da so mi star\u0161i \u017ee takrat v \u00bbtrdih, svin\u010denih \u010dasih\u00ab jugo-komunizma zmogli odpreti tudi tuji svet.<\/p>\n

Tokrat je na\u0161a skupina \u0161tela \u0161tiri vzdr\u017eljive fante s \u010deladami in dva \u0161oferja, ki sta bila res dobrodo\u0161la za dolgo pot od doma. Skozi avstrijska mesta, Spittal, Lienz, Matrei, smo se podili zelo hitro, a mrak nas je vseeno presenetil pred gorskim parkiri\u0161\u010dem nad Kalsem. S \u010delkami na glavah smo se zapodili proti lepi gori, katere vrh se je \u0161e svetlikal v zadnjih \u017earkih zlatega sonca. Namen je bil, da si za drugo jutro vsaj malo prihranimo \u010das in mo\u010d. Ne kot antilope, kot izmu\u010dene, enogrbe kamele smo \u017ee \u010dez debelo uro pozdravili v zaspani ko\u010di Studlhutte. Itak, odgovora ni bilo. Ko\u010da je skoraj samevala, saj je bilo najavljeno sezonsko zaprtje do pomladi. Vremenska napoved za nekaj dni, za predel Grossglocknerja pa je bila lepa. Ko tako zmahan privle\u010de\u0161 tovor v ko\u010do, najprej za\u010duti\u0161 \u017eeljo po rehidraciji. Teko\u010dina v pivski steklenici se kar ujema z \u017eeljo. Seveda se nato pametovanje in na\u010drtovanje potegne v no\u010dne ure, a zavedanje za vstajanje v ranih urah nas je vseeno prisililo na skupna le\u017ei\u0161\u010da v zelo urejeni ko\u010di. Nisem bil prvi\u010d v tem pogorju in tudi vi\u0161ina, sicer \u017ee spo\u0161tovanja vredna, kot vrh Triglava, ni bila vzrok za nespe\u010dnost. Glava je bila nabita z mislimi za slede\u010di dan. Zimski Studlgrat! Obetale so se nore dogodiv\u0161\u010dine s fanti, ki so mi zelo blizu. Nisem in nisem se zmogel prisiliti v miren spanec, kljub dihalni tehniki, ki jo k sre\u010di \u017ee kar obvladam. Pozno, pozno ali zgodaj, zgodaj sem zaspal. Vstajanje, bolj tako me\u017eikanje z levim in z desnim o\u010desom nas je hitro spravilo izpod pokrova ko\u010de. Ponudba zajtrka je bila vrhunska. Zavedali smo se, da bo to glavno gorivo preko celega dne in topla nalo\u017eba v \u017eelodec vedno prija.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na V-strani toplo sonce<\/p><\/div>\n

Kasneje sta nas zunaj varnega zavetja objemala tema in veter. Kljub mrazu smo bili veseli, saj je rezki hlad napovedoval lep dan. Prsti na rokah so ob\u010dutili grizenje mrzlega vetra, ki je vlekel po ledeniku Teischnitkees. Podkapa in debele vetrovke so bile nuja. Je pa zelo velika popestritev gibanje po ledeniku. Dereze, cepin in pazljivi stopi ti lepo zapolnijo delo. Kljub vrtin\u010denju kristalov okoli nas, ki jih je neskon\u010dno nosil veter, je postalo iskanje prvih zlatih \u017earkov po vrhovih kar vzpodbudno. Ni\u017eje so lu\u010dke na \u010deladah barvale ledene stvore v lepe plavozelene skulpture. Zaradi mraza se nismo preve\u010d obotavljali. Svetlikati se je za\u010delo, ko smo pri\u0161li do stene. Navezali smo se v pare. Plezanje ob siju \u010delke je zanimivo, a verjetno bi nikoli tako radodarno ne vrgel pet evrov za nove baterijske vlo\u017eke kot v taki situaciji. Le da bi na\u0161el \u010dim lep\u0161e opore! Pa hlad. \u0160e nekaj \u010dasa ni kazalo, da bi zaplezali na vzhodno stran gore in na\u0161li zlate \u017earke. Son\u010dne \u017earke smo \u0161kodo\u017eeljno opazovali dale\u010d iznad sebe. Zgornji par je hitro izginil nad nama. Bila sta mlaj\u0161a in hitrej\u0161a. Resni\u010dno smo se vsi dobro zavedali, da bomo kar dobr\u0161en del dneva plezali. Pokazalo se je trenutno stanje v gori. Pr\u0161i\u010d! Mehek sneg, ki ga je bilo potrebno po\u010distiti s skal je bil ovira ve\u010d. Osve\u017eitev pr\u0161nega plazu, ki ti ga je spro\u017eil plezalec nad tabo je \u0161e dodatno \u00bbprijala\u00ab. A v gorah pa\u010d re\u0161uje\u0161 trenutno situacijo in to je to. Kasneje, ko smo plezali po grebenu je bilo nekoliko lep\u0161e. Z vzhodne strani nas je obsevalo sonce in prijaznost gore je bila kljub vetru vsaj navidezna. Tudi sve\u017eega snega je bilo manj, saj veter in mraz preko no\u010di opravita svoje. Med varovanjem soplezalca sem na ju\u017eni strani na ledeniku Kodnitzkees \u017ee opazil barvne pike, ki so se gibale proti ko\u010di Adlersruhe. Kako prijetno toplo jim je na soncu. Dve \u00bbprocesiji\u00ab sta prav po\u010dasi stopali po ravni gazi. Edina njihova skrb so bile le razpoke, ki so se od tu zgoraj dale razbrati prav solidno. A vi\u0161ine jim nisem zavidal, kajti \u010dakalo jih je \u0161e veliko vi\u0161inskih metrov! Z Jakijem, ki je bil moj soplezalec, sva si na varovali\u0161\u010dih ve\u010dkrat izrekla vzpodbudne besede. Mogo\u010de se v tistih trenutkih sploh ne zaveda\u0161, kako so potrebne tvojemu partnerju. Kolikokrat sem prav u\u017eival, ko sem pozimi cel dan, v ti\u0161ini sam lomastil po Raduhi. Zdaj, doma, pa zares priznam, da sem potreboval nekaj dodatnega,\u2026 pa \u010deprav od sotrpina! Okoli poldneva se je za\u010del tudi v steni topiti sneg. Bilo je prijetno za telo, a malo manj za du\u0161o. Udarjanje s cepinom in derezami je moralo biti pazljivej\u0161e. Kljub veliki vi\u0161ini, se je sneg topil in plazil in varnej\u0161a je bila zdaj skala. A dodatno energijo sva dobila, ko sva nad sabo zagledala znameniti vrhnji kri\u017e. Res je bil \u0161e dosti vi\u0161je, a uteha je bila, da sva na vrhu \u017ee prepoznala barve vetrovk najinih soplezalcev. Zavidal sem jima u\u017eitek! \u0160erki in Ga\u0161per sta krilila z rokami, kot da bi nama to karkoli pomagalo. Ne, na goro gre\u0161 in odvisen si le od sebe! \u0160e je minilo nekaj \u010dasa, preden sva si z Jakijem \u00a0lahko segla v roke na vrhu, a vsaj videla sva \u017ee izhod, kar je velika vzpodbuda. \u0160erki, Ga\u0161per, Jaka in jaz na vrhu, pri kri\u017eu, najvi\u0161je gore v Avstriji, 3798m\u00a0 visokega Grossglocknerja.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na vrhu Grossglocknerja<\/p><\/div>\n

Ponos, zadovoljstvo in sre\u010da te preplavi v takih trenutkih. Tudi vreme je naredilo svoje, kljub vetru, ki pa je na vrhovih itak ve\u010dni sopotnik. Razgled z Grossglocknerja je bo\u017eanski. Pogleda\u0161 beli Wenediger na zahod in se spomni\u0161 na smu\u010danje, so\u010dutno opazuje\u0161 Pasterzo, ki \u017eivotari, zadaj Johanisberg, na jugu se ble\u0161\u010dita oba bli\u017enja ledenika Teischnitzkees in Kodnitzkees, ki ju razmejuje grebenska stena, ki smo jo ravno preplezali in \u0161e veliko pobeljenih vrhov okoli Alpenkaiserja, kot ga imenujejo Avstrijci. Res je car ta Glockner! Vsak s svojo te\u017eo prepihanih misli smo se spu\u0161\u010dali proti ko\u010di Adlersruhe. Ni nas sploh zanimala ko\u010da, ki je bila \u017ee mesec dni zaprta. Grossglockner je bil iz minute v minuto lep\u0161i. O\u017earjen je bil z zahodnim soncem. Na platoju nad ko\u010do smo se razvezali in tudi slekli odve\u010dno obleko. Ali je bilo res tako mrzlo zgoraj? Kar prijetno postane, ko ti je \u00bbmalo prevro\u010de\u00ab! Po sestopu po normalki \u010dez ledenik\u00a0 Kodnitzkees smo se \u00a0pri ko\u010di Studlhutte se\u0161li z na\u0161ima \u0161oferjema, o\u010detom \u00a0in mamo na\u0161ih dveh mladih fantov, Jakija in Ga\u0161perja. Kot zanimivost sta povedala, da sta nas skozi vrhunski fotoaparat nekajkrat videla v steni in celo pri kri\u017eu na vrhu gore. Tehnika in optika danes zmoreta res veliko. Seveda smo bili vsi potrebi rehidracije, a kot se spodobi smo jo re\u0161evali na ko\u010di vsak na svoj na\u010din, saj smo vedeli, da je pred nami \u0161e dolga pot do avtomobila in kasneje vo\u017enja proti Sloveniji. \u00bbNo\u010d ima svojo mo\u010d\u00ab, tako pravijo. Z lu\u010dkami na glavah smo spet kot enogrbe kamele nosili tovor do avtomobila. A ko si sre\u010den in ponosen, se marsikaj zmore. Ni bilo \u017euljev, ni bilo utrujenosti, tudi mraza ni bilo. Tokrat smo zmagali! Po skoku v avto pa: \u00bbSlovenija prihajamo\u00ab, \u010deprav smo nekateri lahko celo pot domov mi\u017ee razmi\u0161ljali o poklonjenih dnevih v objemu Alpenkaiserja.<\/p>\n

\"Zadovoljstvo<\/a>

Zadovoljstvo na “Adlerci”<\/p><\/div>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Stari profesor, zdaj \u017ee pokojni, nam je na fakulteti razlagal formulo uspeha. Res si \u0161e sedaj ne morem predstavljati njegove trditve kot nekaj stvarnega in dokon\u010dnega, a kaj \u0161ele takrat, ko smo mladi teli\u010dki kimali na njegovih predavanjih zgolj zato, da se mu ne bi zamerili in bi imeli \u0161e ve\u010dje te\u017eave na ustnih izpitih. […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-443","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gore"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/443","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=443"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/443\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":952,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/443\/revisions\/952"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=443"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=443"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=443"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}