{"id":409,"date":"2014-03-23T14:26:30","date_gmt":"2014-03-23T13:26:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.stanelodrant.com\/?p=409"},"modified":"2025-01-23T10:55:04","modified_gmt":"2025-01-23T09:55:04","slug":"uzivanje-v-dolgem-hrbtu-teranova","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=409","title":{"rendered":"U\u017eivanje v Dolgem hrbtu &#8211; Teranova"},"content":{"rendered":"<div id=\"attachment_410\" style=\"width: 310px\" class=\"wp-caption alignright\"><a href=\"http:\/\/www.stanelodrant.si\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/IMGP0001.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" aria-describedby=\"caption-attachment-410\" class=\"size-medium wp-image-410  \" alt=\"Dolgi hrbet - Teranova\" src=\"http:\/\/www.stanelodrant.si\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/IMGP0001-300x225.jpg\" width=\"300\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/stanelodrant.si\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/IMGP0001-300x225.jpg 300w, https:\/\/stanelodrant.si\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/IMGP0001-1024x768.jpg 1024w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><p id=\"caption-attachment-410\" class=\"wp-caption-text\">Dolgi hrbet &#8211; Teranova<\/p><\/div>\n<p>V leto\u0161nji zimi sem se po\u010dutil osamljenega. Res je, da namenoma nisem rinil v klube ali po prijatelje, sami se mi pa tudi dolgo niso postavili na mojo pot. Je pa leto\u0161nja zima bila v Sloveniji radodarna z belino. Moje gorske ture, ki jih je bilo kar precej, so bile bolj soliranje s turno smu\u010darsko opremo na nogah ali na hrbtu po na\u0161ih koro\u0161kih lepoticah. Po Raduhi in po Peci sem na kak\u0161ni kratki \u00bbflanki\u00ab malo popikal in vsaj pobrisal rjo z derez in s cepina, a kaj ve\u010djega, izrazitega, da ne bi \u0161lo presmu\u010dati, pa ni zapisano v moji malhi. Ur\u0161lja in Ol\u0161eva sta bili bolj za vzdr\u017eljivostni trening.<\/p>\n<p>V nekem trenutku sem se spomnil na spletne strani na\u0161ih AO-alpinisti\u010dnih odsekov. \u0160ifra \u00bbIgor\u00ab, pisec \u010dlankov, je bil zelo aktiven na spletu in v gorah. Glede na dejstvo, da nam je bil pred leti mentor v alpinisti\u010dni \u0161oli, ni bilo vzroka, da ga ne bi napadel s kontaktom. Sem neobremenjen in lahko na glas povem, da najti soplezalca ni enostavno. Imam veliko gorskih znancev, \u00bbvelikanov\u00ab v pozitivnem pomenu besede, pri katerih pa sem pogosto sli\u0161al, da se z vsakim pa\u010d ne gre v navezo. Igor me je sprejel. Prisr\u010dno in pozitivno je odgovoril, da sem \u010dutil toplino, ki jo pozimi v gorah res rabi\u0161. V soboto, zgodaj, sva se zmenila za Dolgi hrbet na Jezerskem, za \u00a0Teranovo smer. Sli\u0161ati je bilo bombasti\u010dno. Za plezalno smer sem \u017ee sli\u0161al in v glavi mi je bila postavljena kot \u00a0zimska klasika. A vzbujala mi je strahospo\u0161tovanje.<\/p>\n<p>O gorah vem vsaj toliko, da je najbolj pomembno \u00a0spo\u0161tovati trenutne razmere, pa \u010deprav na ra\u010dun umika! Med vo\u017enjo z avtom na Jezersko sva premetala veliko misli in idej. Igor je omenil, da je za trenutne razmere na Ko\u010dni poklical Dava Karni\u010darja. Oba sva natrosila novice, ki so itak izhajale iz gorskih zadev. Jezerski kot pod Grintovci, velikani, me vedno fascinira. Sen\u010dne stene lepo ohranjajo zimsko pravljico kljub duhu pomladi okoli nas. Z avtom ni \u0161lo preve\u010d dale\u010d. Parkirala sva ga malo nad jezerom. A za zgodnje jutro je kar prijala uvodna, ogrevalna hoja po \u00bbravnini\u00ab. Kmalu se je tudi dolgo\u010dasni bukov gozd za\u010del postavljati pokonci, a dober znak zmrzali je bil, da je skorja snega vzdr\u017eala najini te\u017ei. Pa je le zmanjkalo lesa. Pred nama so stale zimske stene, kakr\u0161ne si v dolinah te\u017eko predstavljamo ob prvi, ne\u017eni, pomladanski sapi. Led in sonce, sneg in regrat, a vseeno rinemo v ta skrivnostni svet senc! Malo me je za\u010delo jeziti, da se \u0161e moj soplezalec ni odlo\u010dil za zimsko opremo, ki sva jo nosila v nahrbtnikih. S svojimi mo\u010dnimi \u010devlji je udrihal v zmrznjen sneg in nama ustvarjal nastope. A s samozavestjo in z znanjem gibanja v terenu me je brez govora mnogo nau\u010dil. Dobesedno sva se zarila v \u017drelo pod skalami. Na varnem mestu pred pr\u0161nimi plazovi sva si izkopala prostor v snegu in si kon\u010dno olaj\u0161ala nahrbtnike. Nekaj je bilo za \u017eelodec, nekaj je bilo plezalne opreme in seveda ta presneta vrv, ki tako rada \u00bbsko\u010di\u00ab v moj nahrbtnik! Prvo varovali\u0161\u010de je Igor postavil trdo ob steni, mo\u010dno na levo in mi tako vsaj malo prizanesel s pr\u0161i\u010dem in raznimi projektili, ki so cena gravitacije. Malo navodil in dogovora je bilo potrebno in izginil je v vi\u0161ino. Sli\u0161alo se je sekanje cepinov, udarjanje derez in hrup se je me\u0161al s piskanjem padajo\u010dih kosov, ki so leteli okoli mene. Prva dva razte\u017eaja sta bila verjetno prava plezalna preizku\u0161nja. Na varovali\u0161\u010dih nisem prakti\u010dno imel \u010dasa za po\u010divanje. Igor je lazil kot najstnik. Ne bom pa pozabil, da pravzaprav njegovega varovali\u0161\u010da nisem ne videl, ne sli\u0161al, dokler nisem zavohal \u00a0tobaka. Igor se je re\u017eal s cigareto v ustih. Naslednja plezarija je minevala v poslu\u0161anju grmenja iz smeri \u010ce\u0161ke ko\u010de. Naju so \u0161e naprej osve\u017eevali tu\u0161i pr\u0161nega snega in ob\u010dasno bobnanje po \u010deladi in rokah. A lepo sva se ujela. Kljub razliki v izku\u0161njah nisva veliko govorila. S svojo suverenostjo in gibi mi je kazal dovolj. V grapi, kjer se smer malo zlomi, nama je nagajal globoki sneg in cepini so bili bolj za letalska krila. Ni se nama preve\u010d mudilo. Po\u010dasi sva zaplu\u017eila proti res strmi steni, ki je nakazovala izhod s smeri. Strma pre\u010dka v ostro levo stran, na kateri so se kazale skale pokrite s pr\u0161i\u010dem, je bila verjetno najte\u017eji dana\u0161nji del, a moj partner je hitro na\u0161el re\u0161itev skozi raznovrstno podlago stene. Skrbno me je varoval \u0161e zadnji del. Vrh! Res sem bil hvale\u017een za podarjeno sre\u010do. Tudi Igor se je smejal. Verjetno se je tudi njemu skotalil kamen iz nahrbtnika. Zavedam se, da je prevzeti odgovornost za soplezalca tudi te\u017ea v glavi. Na ozkem grebenu, kjer leva in desna noga nista na isti strani, bolj je podobno konjskemu sedlu, sva si trdo segla v roke. Bil sem presre\u010den, ko sem sli\u0161al njegove besede: \u00bbStane bova \u0161e splezala kaj!\u00ab<\/p>\n<p>A v gorah \u0161e vedno \u0161teje tudi varen sestop. Pravzaprav je tudi sam sestop pomenil veliko sitnost, saj je glede na sen\u010dno lego in trdo podlago opominjal na zdrs in mo\u017enost plavanja na klo\u017eah. A dan je bil \u017ee o\u010ditno zjutraj dolo\u010den za uspeh. Tudi sestopno pre\u010dko proti Ledinski ko\u010di sva hitro premagala in se olaj\u0161ala za nekaj opreme. Svoj poklon nama je nakazalo \u0161e sonce, ki naju je pogrelo v bli\u017eini ko\u010de. Bila je pravi sne\u017eni bunker. Re\u0161ena glavnih te\u017eav sva opazovala stene Velike Babe in na drugi strani Ko\u010dno, kjer so rohneli popoldanski plazovi. V najini senci Dolgega hrbta je vladala vsaj navidezna ti\u0161ina, a sva vseeno kar dvignila svoj ritem ob vsakem gromu in sre\u010dno podri\u010dala \u0161e del \u017drela. V Bukovju sva bila varna. Pot do avta se je vsaj meni, preponosnemu plezalcu, zdela dolga kot za\u010darana ka\u010da. A bil je sve\u017ei \u010das ponosa in takrat ti ni ni\u010d te\u017eko.<\/p>\n<div id=\"attachment_411\" style=\"width: 310px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"http:\/\/www.stanelodrant.si\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/019.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" aria-describedby=\"caption-attachment-411\" class=\"size-medium wp-image-411\" alt=\"Z Igorjem v Teranovi\" src=\"http:\/\/www.stanelodrant.si\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/019-300x225.jpg\" width=\"300\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/stanelodrant.si\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/019-300x225.jpg 300w, https:\/\/stanelodrant.si\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/019.jpg 1024w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><p id=\"caption-attachment-411\" class=\"wp-caption-text\">Z Igorjem v Teranovi<\/p><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V leto\u0161nji zimi sem se po\u010dutil osamljenega. Res je, da namenoma nisem rinil v klube ali po prijatelje, sami se mi pa tudi dolgo niso postavili na mojo pot. Je pa leto\u0161nja zima bila v Sloveniji radodarna z belino. Moje gorske ture, ki jih je bilo kar precej, so bile bolj soliranje s turno smu\u010darsko [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-409","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gore"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/409","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=409"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/409\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":953,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/409\/revisions\/953"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=409"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=409"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=409"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}