{"id":393,"date":"2014-01-05T12:02:30","date_gmt":"2014-01-05T11:02:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.stanelodrant.com\/?p=393"},"modified":"2025-01-23T10:56:05","modified_gmt":"2025-01-23T09:56:05","slug":"zimska-tura","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=393","title":{"rendered":"Zimska tura"},"content":{"rendered":"
\"blizu<\/a>

Blizu in dale\u010d<\/p><\/div>\n

Novo leto in poln trebuh. \u00bbPremikanje od \u017elahte do \u017elahte\u00ab. Oblaki ti\u0161\u010dijo k tlom in varna se zdi le topla hi\u0161a. Kaj bi si sploh lahko kdo namislil bolj\u0161ega kot dremanje v zaklenjeni sobi? Pa je verjetno vseeno v globini najve\u010dja kvaliteta \u017eivega bitja nemir in neskon\u010dna \u017eelja po druga\u010dnem. Mogo\u010de je celo nerganje v toplem ugodju pozitivno \u2026 Krasna knjiga, Odkritja in raziskovanja, ki sem jo dobil v sedmem razredu osnovne \u0161ole za darilo od star\u0161ev, me z vsebino stalno dra\u017ei v globini du\u0161e.<\/p>\n

Vstajanje ob ranih urah mi ne gre. Prirejen pregovor: \u00bbRana ura, zlata ura, slovenskih fantov grob,\u00ab pri meni velja. Tako se je odvijal tudi ta prazni\u010dni dan v po\u010dasnem ritmu, a \u010dutil sem, da moram, da je dan usojen za nekaj. Vremenska napoved za vrhove gora je bila krasna, kljub turobnemu stanju \u00a0okoli nas. A oblaki, kot da bodo zru\u0161ili tramove streh! Ker so gore zelo blizu, ni slabo, da nas v\u010dasih malo namo\u010di in opomni na ranljivost. Za dober trening mora\u0161 biti itak malo prismuknjen.<\/p>\n

Jadranka je razumela moje nemirno stanje. Napolnil sem nahrbtnik z vso potrebno zimsko opremo. Pozabil nisem niti na \u00bbPIPS\u00ab, lopato in seveda na smu\u010di. Ko sem nabutal nahrbtnik, sem miselno zaplaval v hvale\u017eni svet smejo\u010dih \u0161erp v Nepalu. Ali mi gre za nujo ali je to u\u017eitek? Koliko je sploh razlike do mazohizma! \u010cuti\u0161 da mora\u0161. Pravzaprav mora\u0161, brez \u010duti\u0161! Tokrat sem razmi\u0161ljal o Topli in Peci. Takoj, ko sem sedel v avto, me je preplavilo veselje. Ne gre za zavesten pobeg od doma. Gre za ob\u010dutenje ne\u010desa, ki se ponuja in mi je stra\u0161no v\u0161e\u010d. Nekaj je, kar pridno nadgrajujem, a po\u0161teno se zavedam, da \u017eal nikoli ne bom segel do vrha. Pod Kon\u010dnikom v Topli sem zapustil avto in le ljubi Bog me je videl otovorjenega. Prav potentno sem nosil opremo za plezanje, opremo za turno smu\u010danje in opremo za bivakiranje. Za hrano sem imel termovko \u010daja, ki je bila vredna ve\u010d kot letalski kerozin in nekaj energijskih plo\u0161\u010dic in banano. Smer Rudnik Knieps me je trenutno stra\u0161ansko privla\u010dila. V normalnih okoli\u0161\u010dinah sem jo ve\u010dkrat preletel in poznam \u017ee vsak borovec in nagib skale. A zima je le bela zima. Zaradi podcenjevanja in manjka opreme, sem pred leti kljub trmi \u017ee obrnil nekje na polovici smeri. Mogo\u010de je bilo prav! Tokrat sem imel veliko razli\u010dne opreme, dovolj \u010dasa in tudi ogromno mo\u010di. Res sem se po\u010dutil junaka. Zagazil sem v prijetni pr\u0161i\u010d. Sprva so me jezile le s snegom odete veje smrek, ki so tu in tam sipale beli hlad po moji glavi.\u00a0 Iz glave so mi uhajali miselni monologi, a vsi so bili usmerjeni v umazano, sivo dolino. Kasneje je bilo vedno ve\u010d misli poslanih skozi oblake navzgor. Ni bilo ve\u010d dolgo pa sem prebodel to grdo, obla\u010dno odejo. Kake barve! Kot prebujeni \u010dlovek v novem, mirnem svetu. Vse skrbi tega sveta naj ostanejo pod to sivo skorjo! Le jaz in kavke. Kon\u010dala se je gozdna meja, nizko bori\u010devje je bilo prekrito s snegom in skalne gmote s svetle\u010dim ledom so me pozdravljale. Res je drugi svet tu zgoraj. Razgledi \u010dez morje oblakov so tako \u010disti, da bi kar objemal celo na\u0161o de\u017eelo. Raduha in Kamni\u0161ke te pozdravljajo s take bli\u017eine, da ima\u0161 ob\u010dutek le majhnega skoka nanje! Pa vendarle se zavedam, da je med nami tako kot v \u017eivljenju, simboli\u010dno, precej razoranega sveta. Strmina in globoki sneg sta za\u010dela nagajati. Prekriti borovci s snegom so se odpirali pri vsakem koraku. Po\u017eiralniki! Odlo\u010dil sem se za smu\u010di. Utrdil sem si nekaj podlage in si nadel smu\u010di. Gibanje ni bilo hitrej\u0161e, je pa bilo manj utrujajo\u010de. Strmina je res rasla in stra\u0161ila. Oto\u010dki skal so me hrabrili pred nepredvidljivim sipanjem snega, ki je zaradi vetra lepo plesal okoli mene. Krasen son\u010den dan, ni pa bil pretopel. Sve\u010dke na nosu so lepo trdele in prsti na rokah so \u00bbgrizli\u00ab. \u0160ele sedaj se zavedam, kako pametno sem si razporedil etapo. Kraj\u0161e dele gibanja s turnimi smu\u010dmi sem si postavljal in po\u010dival sem kot pri cestnih znakih. Skalne igle so bile dobrodo\u0161le. Po\u017eirki iz termovke so bili carski. Dobro poznam smer in zavedal sem se, da moram sre\u010dno premagati le \u0161e zadnjo najhuj\u0161o strnimo. Res je bilo najte\u017eje, ker so robniki smu\u010di slabo rezali v trdo podlago. Zaradi strmine in drsenja sem \u017ee razmi\u0161ljal o cepinu, a sem le izsilil vstop v Kniepsovo kotanjo in smer proti sedlu. Lepo se je razpletel najte\u017eji del. V kotu je postala hoja s smu\u010dmi pravlji\u010dna. Sne\u017ena kotanja, obsijana s soncem, brezvetrje in v bregu sedelca zasne\u017eena pastirska uta. Kaj je lep\u0161ega za utrujenega u\u017eiva\u010da? V treh urah torej! V lanskem letu sva s prijateljem Jurijem za aklimatizacijo v njej pre\u017eivela zimsko no\u010d. Tudi zdaj je bila uta polna snega. Nisem je odkopaval, preve\u010d sem bil utrujen in tudi smisla nisem videl. Vem, da bi \u017ee naslednja no\u010d in veter pokrila ves moj trud. A ta sne\u017eni stvor bi se dal izkoristiti za primeren zimski bivak in tudi komu bi olaj\u0161al pre\u017eivetje. Pogoltal sem ostanke plo\u0161\u010dice in se pogrel s \u010dajem. Kapo dol pred izumiteljem termovke! Kniepsovo sedlo mi je pomenilo tudi etapni cilj. Nisem se obremenjeval z vrhom gore, saj sem bil na njem \u017ee res velikokrat v razli\u010dnih prilikah, pa tudi po zelo razli\u010dnih poteh sem ga \u017ee osvojil. Zgleda, da sva si z goro v \u00bbdobrih odnosih\u00ab. Nisem pa mogel kon\u010dati z ob\u010dudovanjem prvinskosti beline in s slikanjem. V dolini res te\u017eko verjame\u0161, da si v gorah vsak \u010das\u00a0 tako blizu \u00bbpopolnosti\u00ab. Koliko, koliko ti ponudijo gore v toku tvojega odra\u0161\u010danja!<\/p>\n

Za smu\u010darski spust se je bilo potrebo bolje pripraviti. Pravilno sem pri\u010dakoval borbo s snegom, padce, zasne\u017eene \u00bbvaruhe gore\u00ab, bele borovce in skale. Seveda je smu\u010danje z nahrbtnikom te\u017eko, zato previdnost in strpnost nista odve\u010d. V zgornjem delu, kjer je lijak manj strm in dovolj \u0161irok, so bili zavoji enostavni in gladki. \u0160e sonce je bo\u017ealo obraz, saj \u017eleb drsi \u010disto ju\u017eno. Po prelomu pa se \u017eleb zelo zo\u017ei in plazi in smu\u010danje postane utrujajo\u010de. Nekaj strahu ti dodajo skale in pokrite veje, ki te opozarjajo na potrebno koncentracijo. A vseeno, ko sem \u00a0sre\u010dno prijadral do markantne skalne igle in snel smu\u010di, sem si za\u017eelel \u0161e kdaj take, \u010dudovite smuke. Do avta sem imel \u0161e dobre pol ure mukotrpne hoje in \u00a0jo sre\u010dno pridrsal. Kako krivi\u010dno: \u00bbSladkost \u017eivljenja na\u0161ega je kratka!\u00ab A \u010de premerim dogodiv\u0161\u010dino celega dne, lahko naredim zaklju\u010dek, da se sladkost dneva ni ne za\u010dela in tudi ne dokon\u010dala. \u010ce se veseli\u0161 \u017eivljenja z odprtimi o\u010dmi se sladkost ne za\u010dne in ne kon\u010da. Sladkost in lepota te obdajata.<\/p>\n

Zimske ture v gorah me vedno zelo privla\u010dijo. Gore so v tem \u010dasu te\u017eko dostopne, so tihe, so \u00bbnabasane s snegom\u00ab. Odkrivanje svojih \u010darov dovolijo le izbrancem, \u2026 in s tiho hvale\u017enostjo spoznavam, da sem med njimi.<\/p>\n

\"popla\u010dan<\/a>

Popla\u010dan trud v vi\u0161inah<\/p><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Novo leto in poln trebuh. \u00bbPremikanje od \u017elahte do \u017elahte\u00ab. Oblaki ti\u0161\u010dijo k tlom in varna se zdi le topla hi\u0161a. Kaj bi si sploh lahko kdo namislil bolj\u0161ega kot dremanje v zaklenjeni sobi? Pa je verjetno vseeno v globini najve\u010dja kvaliteta \u017eivega bitja nemir in neskon\u010dna \u017eelja po druga\u010dnem. Mogo\u010de je celo nerganje v […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-393","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gore"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/393","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=393"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/393\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":955,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/393\/revisions\/955"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=393"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=393"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=393"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}