{"id":380,"date":"2013-12-12T14:45:41","date_gmt":"2013-12-12T13:45:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.stanelodrant.com\/?p=380"},"modified":"2025-01-23T10:56:42","modified_gmt":"2025-01-23T09:56:42","slug":"perfect-day-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=380","title":{"rendered":"Perfect day"},"content":{"rendered":"
\"Na<\/a>

Na Ol\u0161evi<\/p><\/div>\n

So dnevi ko i\u0161\u010de\u0161 in \u010daka\u0161\u2026, so dnevi nerganja in so dnevi, ko enostavno ni\u010d ne pri\u010dakuje\u0161, ker te \u0161e misel ne ulovi v siloviti naglici kombinacij \u017eivljenja. Z mladim prijateljem Matja\u017eem sva se ne dale\u010d nazaj pogovarjala o \u00bbPerfect day-u\u00ab. Dan mu je bil zapolnjen s kopasto mero aktivnosti, pa ga je imenoval Perfect day. Zanimivo. En \u010dlovek, en Perfect day, drugo bitje, drugi Perfect day. Televizija ka\u017ee tretjega, popolnega! Ampak vsi mi moramo hoditi skozi iste lijake in re\u0161eta in \u0161e bolj \u010dudno je, kar meji \u017ee na Butale, vsi mi ho\u010demo \u017eiveti v svojem stilu naprej.<\/p>\n

Pribli\u017eeval se je vikend z lepo vremensko napovedjo za konec tedna. Sobota in nedelja sta \u017ee v daljavi di\u0161ali po pozno jesenskem soncu. Bli\u017enje gore so s prazni\u010dno belino vabile. Masiv Pece, ki je najbli\u017eja gora, je ob jutrih in ve\u010derih po\u0161iljal hlad, ki bi tudi slepca opozoril na prihajajo\u010do zimo. Hitro, hitro, ampak krasno za tistega, ki polnokrvno u\u017eiva v gorah. Tu zraven vsekakor spadam. Kljub letom priznavam, da se moram o gorah \u0161e marsikaj nau\u010diti. In gore, simboli ve\u010dnosti, s svojim mirom vsekakor to ponujajo.<\/p>\n

V soboto pa\u010d opravljam standardna dru\u017einska-hi\u0161na opravila. Direktno re\u010deno, ne prepiram se rad in opravim, kar itak ne uide. Zato sem zjutraj bolj zgodaj pognal \u010distilno akcijo in z enim o\u010desom \u0161kilil skozi okno v nebo, ki mi je za\u010delo me\u017eikati. Zgoraj v vrhovih najbr\u017e re\u017ee mraz! Eden od ritualov ob vikendih je tudi skupinski zajtrk. Kako se je spet raztegnil dan!<\/p>\n

Kon\u010dno sem pobegnil v kurilnico. Tam imam shranjeno opremo za gore. Navadno sem poskrbel za termovko \u010daja in sko\u010dil v avto. Turno smu\u010darska oprema pa je tokrat zahtevala ve\u010d razmi\u0161ljanja in \u0161e prva leto\u0161nja tura se je obetala. A zaklju\u010dila je pakiranje moja \u017eena, ki je po \u00bbtretjem premi\u0161ljanju\u00ab hotela z mano. V taki situaciji vedno nekoliko ponergam, a v notranjosti sem ponosen. Na\u010drt\u00a0 se je zato spremenil in \u010das odhoda seveda zamaknil.<\/p>\n

Mimo sne\u017ene ture pa vendarle nisem hotel. Z avtom sva se skozi Koprivno peljala na Sleme med Raduho in Ol\u0161evo. Snega je bilo precej za jesen in Raduha se je s severa kazala temna in hladna. Poznam \u017ee \u017eenske navade in hitro sem se odlo\u010dil za Ol\u0161evo, \u010deprav je v zimskem \u010dasu neprega\u017eena, a je vsaj obsijana. Zadetek v polno! Smer najinega gibanja je bila obsijana in prva steza proti Ol\u0161evi je bila utrjena, saj so gozdarji marljivo pospravljali polomljeno drevje. Sicer pa so bile najine misli verjetno enotne. Hoja, dokler bo lu\u0161tno! Nisem hitel, pazil sem na dobro voljo obeh, a v roke je mraz le grizel. Po\u017eirek \u010daja ti v takih trenutkih pomaga. Pa je spet \u0161lo z dobro voljo. Pod skalnimi iglami sva napravila prve posnetke in za\u010dela gristi kolena. Zavedati sem se za\u010del, da bo potrebna dodatna motivacija, saj se strma smer odvija med gostim drevjem in grmovjem, pa \u0161e malo po \u00bboblakih in zvezdah\u00ab sem se orientiral. Hudimano sem ga biksnil, ko sem najavil \u010distino \u010dez trideset metrov. Seveda je bila \u017eenska eksplozija ogromna. Pa sva spet srknila topel \u010daj iz termovke in se zahvalila za novo motivacijo svetemu Jakobu iz cerkvice, ki sva jo zagledala dale\u010d spodaj na vzhodni strani gore. No, ko se na gori zares umakne drevje postane svet najlep\u0161i. Kljub globokemu snegu, ki pa je bil ponekod tudi spihan do skal sva pririla na vr\u0161ni greben. Uh, kako dolg greben ima letos ta gora! Ponosa sva bila kar oba na najin zimski podvig. Jaz \u0161e posebej na\u00a0 \u017eeno. Odprta slika proti Kamni\u0161ki verigi, Raduhi in Ur\u0161lji na vzhodu, ki se je \u017ee pripravljala na spanec. Obir, Julijci in Stor\u017ei\u010d so \u0161e imeli son\u010dni \u0161al. Sonce je res blagoslov, to sva ob\u010dutila nehote. Telo je nemo strmelo v lepoto Pece, ki sva jo imela na dlani, a ni ve\u010d oddajalo gretja. Midva nisva take sorte, da bi vriskala in rohnela na vrhu gore!<\/p>\n

Hoja nazaj je bila u\u017eiva\u0161ka in seveda precej kraj\u0161a, saj sva jo podri\u010dala\u00a0 precej\u0161ni del. V bli\u017eini avta, se je \u017eena domislila, da bi bilo primerno nalomiti nekaj vejic za okraske, saj je vendarle Bo\u017ei\u010dni \u010das. Kako razli\u010dne so misli, ki jih nosimo s seboj. Sam v gorah nikoli ne nosim nahrbtnika skrbi. Z mislimi in o\u010dmi plavam s \u010dudovitimi kavkami, ki imajo nekaj nenavadnega v sebi. Tako zadovoljne so z drobtinicami.<\/p>\n

Midva sva kasneje doma dobesedno polizala skledo \u010dudovitih, ajdovih \u017egancev s pravimi \u00bbdoma\u010dimi grumpi\u00ab. Uh, dobro je bilo in dobro je bilo tudi gretje na doma\u010dem radiatorju. \u0160ele takrat sva zares za\u010dutila, da je zimski \u010das \u017ee tu. Pol dneva naju je zeblo, pol dneva sva globoko dihala, \u2026 a popla\u010dano je bilo s \u010dudovitimi ob\u010dutki na vrhu zimske gore.<\/p>\n

Perfect day? Vsak ima svojega.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

So dnevi ko i\u0161\u010de\u0161 in \u010daka\u0161\u2026, so dnevi nerganja in so dnevi, ko enostavno ni\u010d ne pri\u010dakuje\u0161, ker te \u0161e misel ne ulovi v siloviti naglici kombinacij \u017eivljenja. Z mladim prijateljem Matja\u017eem sva se ne dale\u010d nazaj pogovarjala o \u00bbPerfect day-u\u00ab. Dan mu je bil zapolnjen s kopasto mero aktivnosti, pa ga je imenoval Perfect […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-380","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ostalo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/380","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=380"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/380\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":956,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/380\/revisions\/956"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=380"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=380"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=380"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}