{"id":321,"date":"2013-05-21T20:15:12","date_gmt":"2013-05-21T18:15:12","guid":{"rendered":"http:\/\/www.stanelodrant.com\/?p=321"},"modified":"2025-01-23T10:57:21","modified_gmt":"2025-01-23T09:57:21","slug":"damavand-5671m-iran","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=321","title":{"rendered":"DAMAVAND – IRAN"},"content":{"rendered":"

\"IMGP0015\"<\/a>\u00bbZ veli\u010dastnim molkom nas gore zdravijo\u2026\u00ab \u00a0V\u010dasih se mi kar neprimerno zdi razpravljati z nekom o kak\u0161nih lepotah ali te\u017eavah, katere meni osebno pomenijo celo mavrico, drugemu pa\u00a0komaj odprejo sliko. A vseeno. Prijatelj pravi, da ne smemo pozabljati na hvale\u017enost za vso podarjeno radost tudi v gorah. Res, v vi\u0161inah smo vsemu zelo blizu!<\/p>\n

Biti povabljen na visokogorsko odpravo od najbolj\u0161ega alpinisti\u010dnega smu\u010darja na svetu, Dava Karni\u010darja, je pa \u010dast. Ko mi je potrdil, da nisem le kandidat, da sem res v ekipi, sem sploh \u00bbpodivjal!\u00ab\u00a0 Zares so se epizode odvijale veliko bolj intenzivno in globoko, kot jih lahko opi\u0161ejo besede in vsebina je postajala zelo vro\u010da. V \u00bbmovingu\u00ab sem itak.<\/p>\n

V lanskem letu je zima v vi\u0161inah kar hitro podelila odejo in pohajkovanje po vrhovih je dobilo \u0161e novo dimenzijo. Da smo pogosto le nosili smu\u010di na hrbtu ni bilo kaj posebnega. Smo pa sre\u010dni podri\u010dali kak\u0161en \u00a0encijan in travnik, pa \u010detudi bolj tako, tako \u2026in na enem od tak\u0161nih sre\u010danj z Davom, me je \u00a0povabil na zanimivo odpravo, katero je pripravljal. Damavand, 5671 m, Iran. \u010cas odprave je bil predviden v aprilu drugega leta. Saj imam rad tega fanta, a tako z lahkoto govori o mesecih, ki mene najbolj \u017eulijo. \u00bbSlu\u017eba je slu\u017eba, dru\u017eba je dru\u017eba\u00ab, re\u010de moj \u0161ef, pa \u0161e nekaj res nesre\u010dnih dogodkov se nam je pripetilo v teh mesecih do aprila. Pa smo le za\u010deli, \u2026 pravzaprav nadaljevali. Na tak\u0161no pot se ne odpravi\u0161, \u010de nima\u0161 v glavi jasno za\u010drtane linije in prijateljstva. \u017dal mi je bilo za Matja\u017ea. Bil bi \u010dlan odprave, a si je po\u0161kodoval koleno. Jurij, ki je bil predviden tudi za zdravnika je menjal slu\u017ebo in je bil odvisen od volje nadrejenih. Zelo sem si ga \u017eelel za partnerja. No, je le steklo. Raziskovali \u00a0smo po internetu in po\u0161iljali osebne dokumente na ambasado. Iran je druga\u010dna dr\u017eava. Zahvala prijatelju Damjanu, da je imel dovolj energije tudi za ogromno organizacije. Ko sem na Davovem gorni\u0161kem centru izvedel \u0161e za ostale \u010dlane, se je moj ponos \u0161e bolj dvignil. \u017de na prej\u0161njih odpravah so me bile same o\u010di in u\u0161esa. Tokrat pa Davo, Stipe, Jurij, Kuki,\u2026mogo\u010de je moja kvaliteta, da znam biti tiho in sprejemati?<\/p>\n

Poleg hribov okoli Jezerskega so Ur\u0161lja, Peca in Raduha moj \u00bbdirkalni poligon\u00ab. Z Jurijem, ki si je le priboril dopust za odpravo, sva zelo dobro trenirala. Njegov na\u010drt sva izpolnjevala in v najve\u010djih te\u017eavah je vedno znal najti pravo \u00bbdozo\u00ab! V najhladnej\u0161i no\u010di mar\u010devske zime sva bivakirala na vrhu Pece.\u00a0 Vedno znova sli\u0161im odmev njegovega glasu: \u00bb Vse to se nama bo obrestovalo na gori!\u00ab\u00a0 Veliko je bilo dane energije, a hkrati sva se tudi telesno in duhovno krepila. Le kje so moji slavni predavatelji na alpinisti\u010dnih te\u010dajih! Eden je celo izjavil, da sem prestar za te\u010daj alpinista.<\/p>\n

Kon\u010dno april! Zbor na letali\u0161\u010du. Z vseh slovenskih vetrov smo prijadrali. Stipe Bo\u017ei\u010d celo iz Splita. Elanovci so med nekatere \u010dlane razdelili opremo za testiranje na vi\u0161ini. Namen odprave je bil tudi testiranje zimske opreme na ledeniku. Sledil je polet za Carigrad in nato povezava za Teheran. Vro\u010dina, ne le pri letali\u0161kih uradnikih, vro\u010dina je bila povsod, kljub mesecu aprilu. Prvi dan smo prav turisti\u010dno\u00a0 \u00bbpohajkovali po zgodovini Perzije\u00ab. Najeta agencija se je izkazala z agilnostjo, a videlo se je takoj, da smo mi pri\u0161li v Iran z drugimi nameni. Krivi\u010dno, a bolj kot Perzijske kipe, sem na ulicah opazoval s \u0161ali prekrite premikajo\u010de se mumije. Uh, davnega leta 1979 se je moralo zgoditi\u2026marsikaj! Naslednji dan je sledil premik. Odpeljali smo se proti gori, v vasico Polur, nekoliko vi\u0161e. Postajalo nam je bolj doma\u010de. \u010ceprav vi\u0161ina ni bila senzacionalna, je bila temperatura \u017ee nizka. Na\u0161o goro smo dobili polo\u017eeno na dlan. \u010cisti vulkanski sto\u017eec iz u\u010dbenikov. S \u010darovni\u0161kimi rokami bi ga z lahkoto objel. A beli pla\u0161\u010d je imel napako. Ku\u010dma gore je bila velika in gora je enostavna le za poglede iz doline. Gora Damavand, 5671 m, je najvi\u0161ja gora v iranskem vi\u0161avju in le\u017ei v regiji Albroz. Je spe\u010di vulkan, na kar opozarjajo \u017evepleni izpuhi na vi\u0161ini 5400 m. Globoke, ozke doline okoli gore, mistiko vulkanske gore \u0161e pove\u010dajo. Sosednje bele gore so lepe, so kot valovi,a so ni\u017eje. Celi dan smo izkoristili za gibanje po travnatih hribih okoli\u0161a. Na ve\u010der smo zau\u017eili \u0161e zadnjo, pravo mesno ve\u010derjo v vasici in poplaknili s pivom, ki pa glede na zakone v Iranu seveda ni alkoholno. Na potepanjih po svetu, mamino razmi\u0161ljanje, sre\u010dujem zelo razli\u010dne ljudi in tudi navade. Pogosto se mi milo stori, ko vidim \u010disto prepro\u0161\u010dino in dobroto, ki pride iz nje. Skoraj vedno je milost zelo druga\u010dna od na\u0161e. A je pristna! Na prvi aklimatizaciji sem si pri premetavanju krame, zlomil za\u0161\u010ditna o\u010dala in ostala so mi le \u0161e smu\u010darska. Panika. Kar hud udarec je bil to za osvajanje bele gore. Re\u0161itev je na\u0161el kuhar, ki mi je posodil kar svoje. Hvala dobroti. \u010ceprav kasneje v vi\u0161jem taboru nikoli ve\u010d nisem jedel z nasmehom in u\u017eitkom, sem pa kuharja in pomo\u010dnika cenil. Res sta posku\u0161ala ustvarjati pozitiven duh v ekipi tudi z nerazumnim petjem in plesom.<\/p>\n

Naslednji premik, zgodaj zjutraj, je bil velika improvizacija. S \u00bbterenskimi avtomobili\u00ab smo hoteli narediti \u010dim ve\u010d vi\u0161ine. Teorija na\u010drtovanja in praksa pa se v\u010dasih ne sre\u010data. Transporterji so obti\u010dali v blatu! Da nas je bilo preve\u010d v vozu, se je izkazalo za dobro, saj smo tako mi z muko dodajali mo\u010d motorju. Kon\u010dalo se je pod 3000m. Po\u0161teno napolnjen nahrbtnik, pancerji in smu\u010di, pa se je resni\u010dno za\u010delo tisto, za kar smo se deklarirali. Navada je, da posku\u0161a\u0161 \u010dim dlje ohranjati pozitiven duh v te\u017eavah. A \u00a0tokrat pozdrav gore ni bil ni\u010d kaj veli\u010dasten. Kmalu nas je zajela megla in sne\u017eenje, ampak to je bil \u0161ele za\u010detek. Mraza pravzaprav nisem \u010dutil, me je pa skrbela orientacija. Gora ima veliko podobnih \u017elebov in brez vi\u0161inomera bi v megli hitro zgre\u0161il smer. Prej\u0161nji pogledi iz doline so bili tako enostavni. Smu\u010di so drsele navzgor! \u00bbPsi\u00ab so res dobra iznajdba, a vi\u0161ina ima svoje zakone. Kon\u010dno hi\u0161ka na vi\u0161ini 4200 m. Iz megle je butala kamnita in simpati\u010dna hi\u0161ka, \u010deprav zares ledena. Vsaj veter zadr\u017euje. Ko za trenutek prekine\u0161 z gibanjem, sta puhovka in spalka edina re\u0161itev. \u00a0No, in tako mu\u010dno \u010dakanje smo pre\u017eivljali naslednje tri dni. Veter je bi\u010dal z ledenimi drobci in megla se je preva\u017eala po gori z brezpla\u010dno karto. Z Jurijem, s katerim sva se skupaj pripravljala in sva se precej dobro poznala, sva bila oba \u017eeljna takoj\u0161nje mo\u017enosti za vrh. Zaklju\u010dni, resni naskok na vrh pa smo kar prestavljali in prestavljali. Mogo\u010de je bilo v vsej smoli zaradi slabega vremena tudi nekaj dobrega. Vsak dan smo vsaj malo migali okoli ko\u010de in naredili nekaj vi\u0161inskih metrov in tako opravljali aklimatizacijo. A energija in volja sta bledeli. Hrana v vi\u0161inah tako ni nikoli v\u0161e\u010dna, \u010de pa je v skledici \u00bb iranski menu\u00ab, pa \u017eelodec ne zmelje veliko mo\u010di. Ledene ve\u010dere smo si kraj\u0161ali s poslu\u0161anjem dogodiv\u0161\u010din na\u0161ih fantov v spalkah in oble\u010deni v puhovke. Stipe in Davo sta\u00a0 imela res kaj pripovedovati. Tudi Jurij, ki je pred nekaj meseci osvojil Broad Peak, je imel veliko povedati. A bolj kot spro\u0161\u010deni pogovor ga je za\u010dela okupirati zdravni\u0161ka dobrota. Zdravstveni status ekipe se je za\u010del slab\u0161ati. V taboru \u010dakati na izbolj\u0161anje vremena je res muka. Imeli smo razne merilce, satelitske telefone, kardio -elektroniko, a na gori smo vedno lahko le poni\u017eni in hvale\u017eni, \u010de je ponujeno. Gora je hotela svojo zgodbo. Nekaj malo, malo druga\u010dnega je nakazoval tretji dan. A upanje se je prikazovalo le za mo\u010dne. \u00bb Veter ostaja, realna mo\u017enost poskusa je pol dneva\u00ab! je bil klic s satelitskega telefona. Verjamem, da v skupini ni bilo prijatelja, ki v tistem trenutku ni pomislil na bo\u017ejo pomo\u010d. Zaradi hudega vetra smo opustili misel na smu\u010danje z vrha gore. V strnjeni koloni smo v rani uri zagazili v greben. Mraz in veter smo pri\u010dakovali, a tako njuno mo\u010d niti v sanjah nismo videli. Pa je bil za\u010detek kar znosen in do \u017ee znane, aklimatizacijske vi\u0161ine je bilo gibanje res solidno. Med skalami smo se prijetno skrili in v jutranjem soncu celo v mislih pogreli. Prediranje gazi ni bilo preve\u010d naporno, a videlo se je spo\u0161tovanje do gore. \u00bbHiteli smo po\u010dasi!\u00ab \u00a0Na 5400 m smo ob\u0161li atraktivne puhalnike \u017evepla. \u010ce ne bi bilo vetra, bi premikanje med rumenimi izpuhi bilo nevarno. A z vi\u0161ino in z zra\u010dnostjo se je za\u010dela nova te\u017eava! Za veter ni bilo ve\u010d \u0161\u010dita. Bili smo visoko, na odprtem svetu in divji veter je mraz zelo pove\u010deval. Nih\u010de ni ve\u010d razmi\u0161ljal o \u010dudoviti vi\u0161ini in razgledih z gore. Nih\u010de ni opazoval trikotne sence gore poslane po dolini od prvih \u017earkov. Nih\u010de pravzaprav ni ve\u010d ni\u010d razmi\u0161ljal. Vreme se je strahovito hitro slab\u0161alo. Egoisti\u010dno smo se borili z vetrom, ki nas je \u00bbnabunkane z obla\u010dili\u00ab premetaval po svoje. Opazil sem Jurija v rde\u010di puhovki in njegovo zamahovanje roke, ki je bilo namenjeno meni, naj vendarle pohitim. \u0160lo je za minute! Privlekel sem se na vrh! Hvala, da sem lahko stal na vrhu, ki zgleda kot mali amfiteater obdan s tremi \u0161pi\u010dki skal. Bil sem junak na odru. Kako tenka je razlika med sre\u010do in razo\u010daranjem. Hvala za podarjeno. Enostavno je sedaj pisati besede sre\u010de. A takrat smo komaj naredili posnetek za spomin in zbe\u017eali v varnej\u0161e okolje. V ni\u017ejih zavetjih smo se se\u0161li in sre\u010dni objemali. Vra\u010danje nazaj pod vi\u0161ino 5000 m je bilo prav u\u017eiva\u0161ko. Bili smo \u00bbnabiti s ponosom\u00ab, pa tudi prehod iz \u00bbhuj\u0161ega v manj huj\u0161e\u00ab naredi svoje. Zadnje sne\u017ei\u0161\u010de smo kar podri\u010dali do ko\u010de. V poznem popoldnevu smo se vsi brez ve\u010djih po\u0161kodb zbrali v ko\u010di. Bile so omrzline po obrazih, rokah, a sre\u010dni smo bili, da smo izkoristili ponujen trenutek gore. Po nalivanju s toplim \u010dajem so stekle besede evforije. Kako sre\u010den postane \u010dlovek po navadnem po\u017eirku vro\u010dega \u010daja!\"Z<\/a><\/p>\n

Sklenili smo, da bomo poskusili \u0161e isti dan smu\u010dati v dolino. Res je bila odlo\u010ditev precej tvegana, a bila je vabljiva. Sne\u017ei\u0161\u010de je v spodnjem delu gore bilo \u017ee precej mokro, na\u0161e noge pa utrujene. S polnim nahrbtnikom je bilo tako smu\u010danje \u0161e te\u017eje. A prespati v toplem okolju in zavest o osvojenem vrhu gore nam je dajala mo\u010d. Takrat nam ni\u010d ni bilo te\u017eko.<\/p>\n

Ob 1.00 uri pono\u010di smo \u017ee sre\u010dali najlep\u0161i tabor na svetu, toplo posteljo. Vse se je dokaj sre\u010dno odvijalo in pozno pono\u010di smo prispeli v Teheran. Koliko neverjetnih dogodkov na en dan. V\u010dasih v \u0161otoru \u010daka\u0161 na izbolj\u0161anje vremena v neskon\u010dnost. Zdaj pa naenkrat sklop lete\u010dih dogodkov v enem, divjem vzdihu. Simbolika! Tudi na gori smo testirali potrpe\u017eljivost. Pa ne samo na gori. Celo \u017eivljenje je sestavljeno iz takih mozaikov, le da jih \u00bbslepci\u00ab ne opazimo. A takoj se je za\u010delo vpra\u0161anje o relativnosti bolj\u0161ega. Mestni vrve\u017e, beton, smog, \u2026 mir,mraz, bobnanje vetra.<\/p>\n

Do vrnitve v Slovenijo smo imeli \u0161e dva dneva \u010dasa, kar je bila posledica logi\u010dnega razmi\u0161ljanja pri rezervaciji letalskih kart. Predlog je bil obiskati nekaj zgodovinskih krajev te velike dr\u017eave. S kombijem smo divjali po zapra\u0161enih avtocestah in opazovanje utrdb in gorske pu\u0161\u010dave mi je dra\u017eilo misli. Arheologija je bila ena od opcij mojega \u0161tudija. Neverjetnih 500 km v eno smer smo prevozili v popoldnevu. Bolj kot lepi Isfahan, ki je bil neko\u010d prestolnica Perzije, so me o\u010darale reke in zelenice ob njih. Samo malo vode je potrebno za zeleno barvo! Pu\u0161\u010davski prah na vi\u0161ini 2000 m, v sredini poto\u010dek in okoli zelena oaza. Predstavljal sem si slike prvih civilizacij in spomnil sem se lepe podobe iz Svetega pisma. V teh krajih se je \u017ee zgodaj, zgodaj nekaj dogajalo s civilizacijami. \u0160irina kultur je na tem prostoru zares velika, pa \u010de to sedanji, strogi oblastniki priznajo ali ne. Ob\u010dutka, da na\u010drtno bri\u0161ejo zgodovino, se nisem mogel znebiti. Nepri\u010dakovan je bil tudi pristop mladine do tujcev. Njihovo znanje angle\u0161\u010dine in odprtost sta velika, kljub omejenosti gibanja po dr\u017eavi in izven. Vojakov pa je povsod toliko, kot da z njimi re\u0161ujejo brezposelnost. Mogo\u010de je to re\u0161itev za Evropo! Posre\u010deni so bili tudi dogodki v trgovini s slavnimi preprogami. Razdalje med kraji imajo tu drugo dimenzijo kot pri nas. Zasanjali smo v kombiju v vo\u017enji nazaj, pa \u010deprav je bila tudi opcija za letalo, ki bi nas stalo le 25 eurov. A vedno se odlo\u010da\u0161 in odlo\u010di\u0161. Sposobnost je vsekakor, da o variantah kasneje ne razmi\u0161lja\u0161. Spet je bilo javljanje na policijski kontroli vsakih sto kilometrov in\u00a0 prihod v Teheran v poznih no\u010dnih urah.<\/p>\n

Teheran smo zapustili zgodaj zjutraj. Let proti Evropi, Teheran Carigrad Ljubljana, \u010dasovno ni bil izguba. Leteli smo nasproti gibanja-vrtenja na\u0161e Zemlje. Bilo pa je nekaj pripetljajev kot iz rubrike \u00bbSaj ni res\u2026\u00ab Na\u0161 doktor Jurij je na letalu dvakrat interventno posredoval, \u2026, v Carigradu je bila cena za osem \u00bbsladkih pirov\u00ab dvainsedemdeset eurov. Ampak vra\u010dali smo se druga\u010dni. Bili smo mo\u010dni. Bili smo sre\u010dni. Pravijo, da se z gore dale\u010d vidi. A brez dobrote in hvale\u017enosti se na vrh gore ne pride. Hvala za mnogo!\"Na\u0161a<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00bbZ veli\u010dastnim molkom nas gore zdravijo\u2026\u00ab \u00a0V\u010dasih se mi kar neprimerno zdi razpravljati z nekom o kak\u0161nih lepotah ali te\u017eavah, katere meni osebno pomenijo celo mavrico, drugemu pa\u00a0komaj odprejo sliko. A vseeno. Prijatelj pravi, da ne smemo pozabljati na hvale\u017enost za vso podarjeno radost tudi v gorah. Res, v vi\u0161inah smo vsemu zelo blizu! Biti […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-321","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gore"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/321","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=321"}],"version-history":[{"count":18,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/321\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":957,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/321\/revisions\/957"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=321"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=321"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=321"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}