{"id":264,"date":"2013-05-01T14:32:49","date_gmt":"2013-05-01T12:32:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.stanelodrant.com\/?p=264"},"modified":"2025-01-23T10:58:50","modified_gmt":"2025-01-23T09:58:50","slug":"topla-tajska","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=264","title":{"rendered":"Topla Tajska"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"<\/a>

templji, zlato in znoj <\/p><\/div>\n<\/div>\n

Zima je. Ritem dela te dr\u017ei od teme do teme na delovnem mestu in\u00a0 mrak se kmalu zaleze v telo in du\u0161o. Son\u010dne \u017earke i\u0161\u010demo in resni\u010dno \u010dudno \u00a0je pri nas v teh zimskih mesecih. Kako dolge znajo biti na\u0161e zime.<\/p>\n

Z \u017eeno rada \u00bbpotujeva po globusu\u00ab, ki stoji na omari in ko pri\u017egeva njegovo lu\u010dko, se prika\u017eejo topli kraji v lepi, vabljivi barvi. Jadranka je izbrala Tajsko. \u00bbEj, vsaj malo razbijva to dolgo zimo\u2026 \u010cas, okoli zimskih po\u010ditnic!\u00ab Na\u010drtovanje, iskanje, tuhtanje, pogovarjanje, pregovarjanje in dogovarjanje\u2026vse take stvari so potrebne za vesele dogodiv\u0161\u010dine. Tam spodaj bo \u00bbful drga\u010d\u00ab. Pri\u010dakovala sva ju\u017enja\u0161ka, soparna mesta in njihov specialni red- nered. O, internet je zakon. Bangkok, morje, oto\u010dki Samui, Pangan, Tao,\u2026 in to februarja,\u2026nekaj na\u010drtujemo, nekaj re\u0161ujemo. Normalno vsekakor ne bo!
\nPred odhodom je nestrpnost rasla in odleglo mi je, ko sva zajadrala prvi prevoz, avto proti Benetkam. \u00bbLetalske karte \u0161timajo\u00ab, a vseeno z nekim \u010dudnim ob\u010dutkom odda\u0161 prtljago v letalsko oskrbo. Sprejela naj bi jo drugi dan v Bangkoku. No ja, danes je \u0161e zima, jutri pa \u00bbhot, hot, hot\u00ab. Ampak do jutri je potrebno pre\u017eiveti. Po \u0161estih urah letenja, kar ni ma\u010dji ka\u0161elj, je sledilo prestopanje v Dubaju. Letali\u0161\u010de \u017ee poznava, saj sva prej\u0161nja leta prestopala in dremuckala na njem. Vseeno me letali\u0161\u010da prevzemajo s svojo veli\u010dino. So res odsev sveta. Kaj je Evropa, mi Slovenci pa se prerekamo ali smo Balkanci ali ne!!! V \u0161ali sem vpra\u0161al Jadranko, \u010de greva na Maldive. Odgovora niti nisem pri\u010dakoval, saj sem videl v njenem nasmehu, da je bilo predlani tam uhuhu lepo. Tokrat sva bila usmerjena v centralno-ekvatorialno Azijo. Drugi polet , tokrat \u010dez Indijo v Indokino, je bil \u0161e dalj\u0161i. Saj so simpati\u010dne letalske deklice, a kmalu ti \u00bbletalski food\u00ab gleda \u017ee skozi u\u0161esa. Ko le vsaj malo skrije\u0161 o\u010di za veke postane vse la\u017eje. \u010clovek je vzdr\u017eljiva \u017eival. Po petnajstih urah letal kon\u010dno ven na zrak! A kaj je zrak v Bangkoku? Februar 2013, tukaj je tekel znoj po hrbteni\u010dnem \u017elebu in to ob desetih zve\u010der. Olaj\u0161ano sem zavzdihnil, ko sem videl tudi najino prtljago na rolerju. Na blagajni sva zamenjala nekaj evrov za tajske bahte. Kar potrebno si je ogledati tuji denar. Najela sva taxi in sre\u010dna sva na\u0161la hotel. V\u010deraj sneg, danes znoj. Mali je na\u0161 svet.
\nJutranji ritual in zajtrk sta naju lepo spravila v pribli\u017eno \u017eivljenjsko linijo, kljub \u0161est urnemu \u010dasovnemu zamiku. \u010clovek se ne vda hitro. Vsaj tako sem tisto jutro v Bangkoku razmi\u0161ljal. Najeta vodi\u010dka naju je vsa gore\u010da \u010dakala \u017ee ob zgodnji osmi uri. Nekaj vedenja sva ji zaupala, nekaj njenih namigov sva sprejela in za\u010deli smo zavzeto odkrivanje mesta. Tako kot Evropejci ka\u017eemo cerkve, mostove, asfalt\u2026, tako so Azijci prismuknjeni na Kraljeve pala\u010de, bude, reke. Bil bi stra\u0161no neolikan turist, \u010de jih vsaj v osnovi ne bi hotel pogledati. Ampak gromozanski pala\u010di kralja so sledili \u0161e razni templji Bud, ki so se imenovali zelo podobno: veliki buda, mali, najve\u010dji, zlati, le\u017ee\u010di\u2026 Tudi tu so menihi navihani in nastavljajo pojo\u010de posodice, kjer \u017evenketajo denarci turistov. Saj je bilo zanimivo na nek na\u010din, a ogledovanje premnogih sveti\u0161\u010d med mno\u017eico bosih nog in potnih teles pod \u017ego\u010dim soncem Azije je postajalo \u00bbto much\u00ab. Dobro, da sva bila vsaj toliko obzirna, da v templju nisva popila vode mi\u0161ljene za \u0161kropljenje – pomlajevanje. Z vodi\u010dko smo nato hitro kon\u010dali zadevo. Na ulicah se je ponujala hitra hrana, sadje, pija\u010da. A strah za oku\u017ebo \u017eelodca je prve dni le mo\u010dno bdel nad nama. Vedno in vedno sva si predstavljala najino dolgo potovanje, ki sva ga \u0161e nameravala opraviti. V poznem popoldnevu, za katerega doma\u010dini pravijo, da je najslab\u0161i del dneva zaradi smoga, znoja, sva se odpravila z zemljevidom v rokah iskati izbrane to\u010dke. Uh, pa res ima Bangkok dvanajst milijonov prebivalcev! A juna\u0161ko sva odkrivala parke in znamenitosti. Pa naj se sli\u0161i \u0161e tako bizarno, a tisti dan sem bil najbolj vesel sre\u010danja z dvema Nemcema. Na ulici smo si izmenjali nekaj izku\u0161enj, ki so naju lepo pripeljale \u017ee skoraj v mraku do \u017eelenega marketa. Res se je prikazal Bangkok, kot mu nekateri pravijo, Azijske Benetke. Hvala, da bog da \u010dloveku utrujenost. Nisva dolgo zdr\u017eala v tem \u00bbBabilonu\u00ab. Najela sva si \u00bbtuk tuk\u00ab, azijski motor in verjetno v prometnem kaosu mi\u017ee oddirjala na drugo strate\u0161ko to\u010dko. No, res vredno ogleda. Rde\u010da- roza ulica \u00bbprijaznih deklic\u00ab. Vse na kupu, pa vse votlo in plehko! \u00bbDie schonste Frauen sind Manner!\u00ab je prej\u0161nji sogovornik iz Evrope imel prav. \u017delodec se je za\u010del ogla\u0161ati. Ponudba je so\u010dna. Pa sva le po\u010dasi za\u010dela glodati njihovo hrano, razumela imen pa itak nisva.
\nDa so taksisti nori za na\u0161e pojme, sva spet izkusila v jutru, ko sva zapu\u0161\u010dala velemesto. Najprej sva skoraj povzro\u010dila pretep taksistov pri prevozu na letali\u0161\u010de, nato pa je bila freestyle vo\u017enja naj. Ura je bila zgodnja in najin notranji letalski let je bil prijeten. Zapustiti vrve\u017e Bangkoka je kar ustrezal iz\u017eetosti in zasanjati ju\u017eno morje je umirjalo. Samui, Tao, smejo\u010de morje in sonce, prihajava! Neko nenavadno ob\u010dutenje te prevzema, ko si nekaj \u010dasa na potovanju. Sedenje na letalu te spo\u010dije. Polet iz Bangkoka \u010dez Tajsko morje na jug je trajal ve\u010d kot uro, a naju je okrepil. Otok Samui naju je pri\u010dakal v polnem nasmehu sonca. Bilo je nekaj te\u017eav z iskanjem povezave za ladjo na Tao, a so uslu\u017ebenke hitro prisko\u010dile na pomo\u010d. Tu se presneto dobro zavedajo, da \u00bbTurizem smo ljudje,\u00ab ni le parola v \u010dasopisu. Je denar, denar in denar! Mladina danes povsod kar lepo govori angle\u0161\u010dino, starej\u0161i pa so bolj \u00bbkonzervirani\u00ab. Otok se uradno imenuje Koh Samui in je eden ve\u010djih in bolj poznanih. Vidi se, da so poleg letali\u0161\u010da tudi solidne ostale infrastrukture. Tudi mo\u017enosti za izginjanje denarja iz denarnic je precej. Najbolj vidna zadeva je ogromen zlati kip Big Budha, katerega ne more\u0161 zgre\u0161iti \u017ee iz letala, ko zagleda\u0161 prvi tloris otoka. \u010ceprav se proti jugu dr\u017eave budizem prepleta z muslimansko vero ima\u0161 \u0161e vedno \u00bbbig Buda ob\u010dutek\u00ab. Do odhoda ladje za najin kon\u010dni cilj na oto\u010dek Koh Tao je bilo precej \u010dasa, zato nisva mogla pustiti Golden Big Buda samega. Kasneje v njegovi bli\u017eini se je izkazalo, da itak ni bil osamljen. Ni da ga ni, pravimo na Balkanu. Mno\u017eice ljudi, bose noge, potna telesa, super telefoni, aparati, \u2026 vse zlato in barvno.
\nLadjo za oto\u010dek Koh Tao, najin te\u017eko pri\u010dakovani cilj smo natrpali kot ribjo konzervo. A z Jadranko sva bila sre\u010dna, da sva na pravi poti. Dve uri vo\u017enje pa bo! Tudi to sva pre\u017eivela, saj so bile klopce zelo prostorne za premetavanje zdolgo\u010dasene zadnjice. Valovi so sicer nagajali krmarju ladje, a potniki se nismo menili za trud posadke. Zdru\u017eno smo brezskrbno zehali vso pot. Na takih dolgo\u010dasnih \u010dakanjih pogosto analiziram ljudi okoli sebe. \u017de dalj \u010dasa imam v glavi zaklju\u010dek, da so najve\u010dji prismuknjenci Korejci. Njihova samozavest in potenca sta res z drugega planeta. Koh Tao je majhen, zelen oto\u010dek in blizu vro\u010dega sveta. Pristani\u0161\u010de je simpati\u010dno kot v pravljici. Kak\u0161na razlika v primerjavi z Bangkokom! Ko pride ve\u010dja ladja postane pristani\u0161\u010de festival. Vse, kar je sposobno govoriti in migati, posku\u0161a izkoristiti pri\u0161leke za kak\u0161en baht. Kar uspeh je bil, da naju je taksist hitro spravil v najino za\u010dasno domovanje, lepo hi\u0161ko. Mir, kon\u010dno preprosta spro\u0161\u010denost! Lep Pinnacle resort je skoraj na vrhu oto\u010dka, okoli pa zelena d\u017eungla. Pravlji\u010dno. Ritem se je umirjal, pa\u010d primerno je postalo vro\u010demu soncu in toplemu morju. Morje se nama je za\u010delo smejati! Za\u010dela sva sanjati podnevi in pono\u010di : mirni sprehodi do naselij, sprejela sva doma\u010do hrano in pija\u010do, urnik dneva sva si dolo\u010dala sama. Za nas Evropejce je to prava mana, blagor bo\u017eji. V Chaloku, v bli\u017enji vasici, sem se vklju\u010dil v \u0161olo za potapljanje. Koh Tao ali Turtle Island, kot se tudi imenuje, slovi kot najbolj\u0161i otok za raziskovanje toplega morja. Bruno iz francoskega Marseja, Irene iz Toronta in Angela iz Aljaske so postali moji potaplja\u0161ki in\u0161truktorji in prijatelji. Z ladjo smo v popoldnevih obiskovali zalive in spoznaval sem tehniko potapljanja in lepote tropskega morja. Zve\u010der sva z Jadranko \u017ee kar spro\u0161\u010deno po\u017eirala \u00bbPad Thai\u00ab. Tudi nenavadno sadje je bilo potrebno presku\u0161ati. Na ulicah vasic so \u017elobudrali mikserji in ponujali barvne sokove in slastne pala\u010dinke. Hrane in pija\u010de je bilo kot v raju. Tajska masa\u017ea se je prilegala. Seveda ni\u010d ni bilo zastonj, a pla\u010dila so bila za nas \u00bbKolumbe z zahoda\u00ab precej sme\u0161na. Chalok, Sairee, Mae Haad, so vasice, kjer \u010das ne igra nobene vloge. Edino dolo\u010deno dogajanje je gibanje sonca in prihod ladje na otok. Bosonogi kratkohla\u010dniki so povsod naokrog in majica je obvezna le za \u017eenske! Dan in no\u010d se razlikujeta le po svetlobi in ob prvem svitu jutra te prebuja procesija petelinove dru\u017eine z burnim petjem. Kako druga\u010de je lahko na na\u0161em enem, edinem planetu. Verjetno niti ne bi znala ceniti vsega dobrega, \u010de naju ne bi za\u010dela stiskati misel na letalo in vra\u010danje domov. Tako pa\u010d je ustvaril Bog in dobro je. Vedno nekje, pogosto tudi ne zavedajo\u010d se, sledi \u00bbThe End\u00ab. A najino pohajkovanje \u0161e ni bilo dopolnjeno. \u010cakalo naju je \u0161e trideset urno potovanje v Evropo, v februarsko zimo. Nepredstavljivo je bilo tako razmi\u0161ljanje v tistem trenutku bivanja.
\nLadja za otok Samui je bila spet ista. Dvourno potovanje sem \u010dudovito prespal, kljub soparici v zaprti potni\u0161ki kabini. Na dolgotrajnih potovanjih je to tudi najve\u010dji uspeh. \u010casovni zamiki te \u0161e dodatno zme\u0161ajo in spanca se kljub zanimivim dogodkom ne brani\u0161. Na son\u010dni Samui smo pripluli proti ve\u010deru. Seveda je bila poglavitna skrb dose\u010di \u010dim hitrej\u0161o letalsko povezavo za Bangkok. Pa se je vse odvijalo ju\u017enja\u0161ko: \u00bb..take it easy, mister!\u00ab No\u010dni polet v Bangkok niti ni izpadel tako butasto, saj fiksna ura za nadaljevanje poleta v Dubaj ni bila ve\u010d tako oddaljena. Je pa res, da je na velikih letali\u0161\u010dih dobro imeti vsaj dve uri \u010dasa za prestopanje. V Bangkoku smo hitro \u00bbnastavili pravo sedem urno linijo\u00ab za zahod, \u010deprav je tudi Dubaj \u0161e dale\u010d od Evrope. A v Dubaju sva \u017ee sre\u010dala nekaj Slovencev in v hipu je postalo doma\u010de. Sme\u0161no! So trenutki, ko si izrazito \u017eeli\u0161 iztiriti svojo linijo \u017eivljenja, plavati prosto in brezmejno, a na svobodi spet postane\u0161 nemiren. Kdo razume \u010dlove\u0161ki duh? Dubaj Benetke, novih \u0161est ur sedenja, pet tiso\u010d kilometrov zra\u010dne poti je prikazal letalski monitor. Minevalo je in minilo. Kljub prvemu hladu v Benetkah je postal prijeten ob\u010dutek, ko sva spet zagledala najino prtljago na rolerju v letali\u0161ki stavbi. Kam vse so potovale sosednje torbe s prvega letala! Najet prevoz v zasne\u017eeno Slovenijo se je pokazal za pametno re\u0161itev. \u0160est urni \u010dasovni skok se pozna. Iz Ljubljane pa je sledila \u0161e vo\u017enja domov, v svoje znano okolje. Prevalje.
\nZima, zima bela, sva doma zapela\u2026<\/p>\n

\"\"<\/a>

Le sonce meri minljivost<\/p><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zima je. Ritem dela te dr\u017ei od teme do teme na delovnem mestu in\u00a0 mrak se kmalu zaleze v telo in du\u0161o. Son\u010dne \u017earke i\u0161\u010demo in resni\u010dno \u010dudno \u00a0je pri nas v teh zimskih mesecih. Kako dolge znajo biti na\u0161e zime. Z \u017eeno rada \u00bbpotujeva po globusu\u00ab, ki stoji na omari in ko pri\u017egeva njegovo […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-264","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ostalo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/264","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=264"}],"version-history":[{"count":28,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/264\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":958,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/264\/revisions\/958"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=264"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=264"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=264"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}