![\"\"](\"http:\/\/www.stanelodrant.si\/wp-content\/uploads\/2011\/11\/IMGP0008.jpg\")
<\/a>moja Raduha<\/p><\/div>
\nVedel sem, da bo \u00bbkulturno\u00ab praznovati rojstni dan vsaj z nekaj najbli\u017ejimi, ki so si \u017ee prej predstavljali na\u010din praznovanja. Klasika. Hrana, pija\u010da,\u2026 galama. Kako razli\u010dno u\u017eivamo. Jaz, jaz pa sem si za\u017eelel zbe\u017eati v samoto in se pogovarjati s svojo, le mojo du\u0161o. Tisto svojo zadovoljstvo sem na\u0161el naslednji dan, ko sem se sam od jutra do ve\u010dera potikal po Raduhi. Raduha je novembra \u017ee zimska. A dolgo\u010dasna in tiha je le za nekatere, ki imajo svoje receptorje omejene. Skoraj nikoli si ne naredim na\u010drta za turo. U\u017eivam, ko se lahko prepustim toku in sapam vetra, ko vsaj s pogledom sledim lahkotnemu jadranju kavk. Tudi ure povratka domov nikoli ne omenjam. Naj bo vsaj tam zgoraj nekaj brez\u010dasno. Gore so itak simbol ve\u010dnosti.<\/p>\n
Po parkiranju avta pri Bukovniku, sem med potjo proti gori zijal po steni. To je trenutek, ko se mi navadno utrga dnevna smer. Grohot in Durce sta kljub senci in belini snega bila \u0161e presneto umazane barve. Beli jeziki v steni pa so \u017ee kazali na zimo. Kjer le pade \u017earek sonca, tam je bila tudi zelena barva. A za severno stran je to bolj skopo darilo. Vetrne police tokrat! Potrebno opremo sem imel v nahrbtniku. Imel sem tudi novo termovko s toplim \u010dajem. Za hrano pa se tako nikoli nisem preve\u010d zanimal. Vro\u010d \u010daj, ta daje ideje. Tokrat sem le sprejel \u017eenin nasvet za \u010daj. Nisem razmi\u0161ljal ni\u010d. Naprej, naprej, \u00bbgr\u00ab. \u010cez \u010das sem se usedel na \u0161trle\u010do skalo. Pa saj me ni\u010d ne priganja v tej samoti! Gorska ve\u010dnost. \u00bbOl\u0161eva je blizu, tako son\u010dna in topla je in brez beline. Koliko ima lesa in rumenih macesnov. Pozdravlja me od cerkvice Svetega Duha do cerkvice Svetega Jakoba. Peca pa je izgledala od Jeklna proti Korde\u017eevi glavi bolj prepi\u0161na\u00ab. A dolgo se ne da mirovati v tem sen\u010dnem svetu. O\u010di se lahko pogrejejo na sosednjih pobo\u010djih, telo pa\u010d ne. Treslo me je v senci. Do prvega skoka sem bil hitro. Tu po navadi vedno \u00a0zajamem sapo in koncentracijo. Malo je bilo snega, tako da so moji grobi \u010devlji kar grdo drseli po zmrznjeni podlagi. Cepin je bil uporaben. Nad skalnim skokom je bila smer neprijetna. Obra\u010da se zahodno in trave in skale so bile gladke in sne\u017ene. Nataknil sem si dereze. Kako enostaven postane gib. V smeri naprej so beli in strmi jeziki, a so lep poligon za dereze. \u00bbKak\u0161na luknja je v Sol\u010davo! Obir je dale\u010d in nekam poni\u017een, Ko\u0161uta pa je dolga \u017eaga.\u00abNaslednji skalni skok je bil gol in izstop son\u010den. Spet igra z derezami. Odlo\u010dil sem se in obdr\u017eal dereze na \u010devljih, kar pa se je izkazalo za neumnost. Preko dneva temperatura vendarle malo prizanese in snega je bilo za firbec. Previdno sem se povlekel \u010dez zadnje trave in zadovoljno pokukal na ju\u017eno stran gore, kjer je sonce tako sanjsko \u017earelo in grelo. Ta moment je v gorah, zlasti v Raduhi, ki je orientirana sever jug, tako prisoten in prijeten. Sedel sem in se grel v zavetju na ju\u017eni strani gore. Sve\u017ei sneg sem uporabil za umivanje in \u010di\u0161\u010denje opreme. Kar posku\u0161am razumeti \u017eivalice, ki se tako brezmejno potikajo po gorah. \u010cakalo me je \u0161e nekaj borbe z bori\u010devjem in kratka pot na vrh gore. A to so malenkosti, ki dopu\u0161\u010dajo razne miselne prepihe v glavi, katere sem imel rad. In ne sre\u010dati nobenega! Pa vendar sem v daljavi videl \u00bbsmetje\u00ab, ki ubija to \u010dudovito prispodobo ve\u010dnosti. Vrh je bil obdan z nekaj gibljivimi, barvnimi pikami. Ob\u0161el sem jih in korakal po poti za\u00a0 Arto, ki je tako lepo obrnjena proti Ojstrici. Usedel sem se. Kamni\u0161ke! Polo\u017eaj, da ti noge bingljajo v Sol\u010davo, k Mariji Sne\u017eni. Prostranost, zra\u010dnost, svoboda. Brezmejnost gibanja ptice je za nas sanjska. Pa vendar tudi te veli\u010dastne jadralke nemirno i\u0161\u010dejo nekaj, kar je za nas malenkost. Kako zaokro\u017eeno je \u017eivljenje in minljivost. Ni me zeblo, ni mi bilo vro\u010de. Telo je bilo brez\u010dutno, le v glavi je ropotalo, a tako tiho, da so me kavke sprejele za svojega. Nisem imel drobtinic hrane za zahvalo. Toda tudi vrednote so silno razli\u010dne. Minevalo je.<\/p>\n
Jesenski dnevi nimajo dvanajst ur, kaj \u0161ele \u0161tiriindvajset. Skrivanje sonca me je spomnilo na mojo dolino. Ptice bi to z lahkoto opravile. Mene ni skrbelo, le telo je za\u010delo reagirati na hlad. Opremo sem imel dobro, pa tudi pot za vrnitev je varna. Mogo\u010de me pa kdo pogre\u0161a v dolini? Pot je bila \u010dez Durce, Grohot, Bukovnika, \u010crna,\u2026 Kako enostavno zna biti v \u017eivljenju, \u010de ti je poklonjeno!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Praznovati rojstni dan je tako tako. Eni se ga veselijo, drugi ga pa\u010d pre\u017eivijo. Verjetno se ga vedno najbolj veselijo otroci. Starej\u0161i imajo \u017ee precej balasta okoli sebe in so razvajeni in pokvarjeni. Ampak dnevu ne uide\u0161. Kaj \u0161ele toku \u017eivljenja, ki gre skrivnostno naprej. Vpra\u0161am se ali gre vi\u0161je ali ni\u017eje? Kje se je […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-230","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gore"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/230","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=230"}],"version-history":[{"count":17,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/230\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":960,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/230\/revisions\/960"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=230"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=230"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=230"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}