![\"\"](\"http:\/\/www.stanelodrant.si\/wp-content\/uploads\/2011\/07\/43.jpg\")
<\/a>Velika Baba, Centralna smer<\/p><\/div>\n
Spet sem na polno namatral nahrbtnik. Kar ponavlja se, da vedno predvidim prevelike potrebe za \u00bbskladi\u0161\u010denje\u00ab. Dokler smo se v temi vozili v avtu, je bilo \u0161e vse lahko in z nasme\u0161kom na obrazu. Stvari so se razkadile, takoj ko smo tudi sami zagrizli sve\u017eo jutranjo meglo \u010dudovitega raja na Jezerskem. \u010castno no\u0161enje plezalne vrvi je pripadlo ravno meni. Kar \u017eal mi je ljudi, ki se ob strani peljejo po dolini in niti ne opazijo odmaknjenega sveta. Mene pa vedno mika opazovati tisto tam zadaj, malo druga\u010de\u2026 Hitro smo prehodili pot skozi bukov gozd, nekaj malega smo tavali po meli\u0161\u010du in po kozji stezi. Kot otro\u0161ka igra\u010da se nam je med razbitimi skalami postavil nasproti ledeni most. Le razmi\u0161ljanje je bilo v hipu druga\u010dno. A bil je prijetna popestritev. O\u010di so se pasle po Ko\u010dni, po Grintavcu, po Dolgem hrbtu , po Skuti, cel venec mogo\u010dnih Kamni\u0161kih pe\u010din je zapiral kotlino, v katero smo rinili. \u010ciste so bile gore, sve\u017ee oprane od v\u010deraj\u0161nje nevihte. Na levi se nam je nasmihala na\u0161a Velika Baba, ki je \u010dez \u010das v njeni veli\u010dini nismo ve\u010d videli. Kmalu smo stali pod njo. Kako z veseljem sem vrgel \u010dastno darilo iz nahrbtnika. Tinkara, ki mi vsekakor ni zavidala darila, mi je privo\u0161\u010dila velik nasme\u0161ek. Ampak take so navade med prijatelji. Zbadanje in pikanje, kon\u010dni ton je pa le vzpodbuda\u2026 Gledamo pozitivno. Praznili smo nahrbtnike. Pripenjali smo si \u017eelezje, a dolgo smo odla\u0161ali z obuvanjem plezalk, saj zmeraj nekoliko ti\u0161\u010dijo. Prvi razte\u017eaj, prvo ogrevanje. Lepo je steklo. Naslednji razte\u017eaji po platkah so \u017ee ustvarjali ve\u010d adrenalina v telesu. Ko je prvi utihnil in izginil v ti\u0161ino, si niti v daljavi nisem upal prikrasti kako stransko misel. \u010ce bi zahteval levo, bi brezpogojno dvignil levo\u2026. A vedno ni tako napeto. V gorah se po\u010dutim kot na masa\u017ei, le grabljenje je druga\u010dno. Ve\u010d je za du\u0161o. A prvi v navezi je moral hudi\u010devo grabiti petdeset metrsko vrv, dobesedno. Ob pogledu proti piramidi Grintovca, ki stoji frontalno, se kar zbega misel in koncentracija. Velikokrat sem mu \u017ee preiskoval skalovje. A tokrat sem se trudil koncentrirati na platke. Po nekaj razte\u017eajih smo spet zavijali v razbite skale. Uh, kak\u0161na osve\u017eitev zame. A na \u017ealost je \u0160erky priganjal in vlekel, kot vol brez du\u0161e. Nebo se je za\u010delo kisati in razbral sem, da ga je skrbelo opoldansko vreme. \u017de dobre \u0161tiri ure smo se raztegovali v steni, pa \u0161e ni hotel izplezati! V\u010dasih imam ob\u010dutek, da kar preve\u010d improvizira. Po skici in navodilih naj bi Centralna smer trajala pet do \u0161est ur. On pa \u017ee drugi\u010d najde te \u00bbhudi\u010deve plo\u0161\u010de\u00ab! Spet nekaj razte\u017eajev, ki sem se jih bal. \u00bbPa mrtev bi na\u0161el izhod\u00ab! Kon\u010dno naravnost v nizke Bori\u010devce, ki se jih pa tokrat nisem razveselil. Opoldansko sonce je za\u010delo lepo mahati z \u017earki in na varovali\u0161\u010dih smo se olaj\u0161ali za kak kos obleke. Torej nevihte tokrat na grebenu ne bo. Vrh ni bil ve\u010d dale\u010d. Dobesedno smo se izpregli in spet napolnili nahrbtnike z opremo, \u017eelodce pa nabasali z zadnjo vlago iz plastenk. Ko si enkrat ponosen na dose\u017eeno plezarijo, ti zmaga da \u0161e dodatno mo\u010d. Kar tekmovali smo, kdo bo prvi stopil na kon\u010dno vi\u0161ino. Nekaj posnetkov na vrhu za zgodovino in vrnitev. Dogovorili smo se za sestop \u010dez Jenkovo planino in obisk pri prijatelju Davu. Hoja po grebenu je bila zanimiva in je dopu\u0161\u010dala plavanje misli za \u010dudovitimi razgledi. Spet in spet se je dokazovala hitra pot duha, le telo pa ostaja prepogosto ovira! Verjetno bomo \u0161e dolgo nosili v sebi okus piva, ki smo ga sanjali celi dve uri sestopa in ga kon\u010dno srknili na ran\u010du. Sre\u010danje s prijatelji, mo\u010dan stisk roke in pivo. Davo in Petra sta uganila, kaj tisti trenutek najbolj potrebujemo.<\/p>\n
Bil sem sre\u010den in zavedal sem se, da je bil popoln, lep dan.<\/p>\n