{"id":156,"date":"2011-02-06T20:06:42","date_gmt":"2011-02-06T19:06:42","guid":{"rendered":"http:\/\/www.stanelodrant.com\/?p=156"},"modified":"2025-01-23T11:01:54","modified_gmt":"2025-01-23T10:01:54","slug":"ej-je-lepa-koroska","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=156","title":{"rendered":"Ej je lepa Koro\u0161ka"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

\"\"<\/a>

Jaka ka\u017ee Ur\u0161ljo<\/p><\/div>\n

Pride tak trenutek, ko enostavno mora\u0161 pobegniti v samoto, sicer bi pobil pol bli\u017enjega sveta. Kako plemenit in mo\u010dan je prvi miselni namig! Grem na Peco, Obir, Raduho ali samo na Ur\u0161ljo \u00bb\u0161pricat\u00ab energijo. Z mojega kraja bivanja so vse te gore dale\u010d le za ogrevanje motorja avtomobila. Koro\u0161ci se jih vedno z lahkoto dotikamo. <\/span><\/span><\/p>\n

<\/span><\/span><\/p>\n

Na Ur\u0161ljo goro, Ur\u0161lo, Goro\u2026 sem stopil \u017ee, ko \u0161e \u0161teti nisem znal. \u010ce jo imenujem gora, ji re\u010dem, da je osamelec in da med oblaki kopa se samotna. \u010ce jo imenujem hrib, potem ima nekaj okoli\u0161kih bratov in sestric tiso\u010dakov, a razgled je le z nje najlep\u0161i! Na zahodu gleda\u0161 do Triglava, na sever z o\u010dmi presko\u010di\u0161 mrzlo, sen\u010dno steno in se pogreje\u0161 na Svin\u0161ki planini in Golici. Na vzhodu gozdovi Pohorja dajejo ton ti\u0161ini in na ju\u017eni strani valovi zelena Slovenija. Pa ni zmeraj tako umirjena in dare\u017eljiva. Je gora in v\u010dasih mora\u0161 tudi trpeti za uspeh. Najbolj pogosti pristopi so z zahoda, z Naravskih ledin. Za \u00bbfirbce\u00ab so lepe smeri s sen\u010dne, severne strani (Ivar\u010dko jezero) in za romantike, a z dovolj kondicije je ju\u017ena stran pa\u0161a za du\u0161o. Za nas Koro\u0161ce je Ur\u0161lja gora enostavno Gora z velikim G. Je spo\u0161tovana. Na njej so se dogajale tudi tragedije. Izredna je pozimi. Se skrije\u0161 pred vetrom za zameti, dra\u017ei\u0161 divjega petelina in na vrhu pita\u0161 ve\u010dne prijateljice, kavke. Lep je ta svet.<\/span><\/span><\/p>\n

<\/span><\/span><\/p>\n

Obir je \u00bb\u010disto na\u0161a gora\u00ab, \u010deprav ozemeljsko le\u017ei v Avstriji. Je izredna, dru\u017einska gora in na vrhu kar razburka du\u0161o pravemu Slovencu. Pogleda\u0161 zahodno, na sever ali vzhodno, Koro\u0161ka ti le\u017ei na dlani. Upam si trditi, da je Obir tisti prvinski \u00bbKoro\u0161ec\u00ab. Pogled od reke Drave proti Obirju ti razkrije razliko med goro in hribom. Pristopi z ju\u017ene strani, od ko\u010de planincev \u017delezne kaple, so bolj zeleni in najbolj pogosti. Sam imam najraje zimsko idilo. Obir podarja \u010dudovito turno smu\u010danje, samo zaslutiti mora\u0161. S snegom pokrite travnike lahko odkriva\u0161 v dolgih in brezskrbnih zavojih. Zna pa gora opozoriti nase. Ni se najlep\u0161e potikati po grebenu v vetru in v nevihti. Obir pa popla\u010da trud, \u010de se vrne\u0161 na vrh v lepem vremenu. Kamni\u0161ke, Julijci, Karavanke, Ture\u2026, za ogled je morje razburkanih belih valov,\u2026 za du\u0161o.<\/span><\/span><\/p>\n

<\/span><\/span><\/p>\n

Na Peci mi je v mladosti najve\u010dji nemir buril \u017eelezni kip spe\u010dega kralja Matja\u017ea v luknji gore. Na Avstrijski strani sem u\u017eival na smu\u010di\u0161\u010du. Kot da se v \u017eivljenju prej ko slej vse pove\u017ee, pole\u017ee! Peca je s padcem \u017eelezne mejne \u010drte postala za nas kar pogorje. Gora nam je enostavno dana. Mo\u017enosti odkrivanja proti zahodu so se potrojile. Koprivna, Topla, \u0160tinge, \u0160umc, Ve\u0161ki stan\u2026,so stra\u0161no zanimiva izhodi\u0161\u010dna mesta. \u010ce si poleti poln energije in goro rahlo podcenjuje\u0161, pa pozimi kar pozabi\u0161 na lahkotnost gibanja. Peca je pozimi polna snega in je rajska za izlete s turnimi smu\u010dmi. Posebej so lepa celodnevna pre\u010denja gore. Kot ponosna gora ponuja tudi plezarijo. Letno ali zimsko, lahko ali te\u017ejo \u00bbsorto\u00ab. A vedno je lepo dose\u010di vrh in za hip zaplavati po ozkih in tudi \u0161irokih dolinah Koro\u0161ke, slovenske ali avstrijske. Peca ali Petzen, gamsov to ne zanima!<\/span><\/span><\/p>\n

<\/span><\/span><\/p>\n

Raduha, da bi le smeli imeti jo za skoraj svojo! Stara meja med Koro\u0161ko in \u0160tajersko poteka tu nekje, tako, tako\u2026. Kot otrok sem se gore precej \u00bbdotikal\u00ab, a sem jo tudi zelo spo\u0161toval. S star\u0161i smo zahajali v njen hlad, na Grohat. O\u010de je imel predavanja za alpiniste, jaz pa sem se pobalinsko podil po meli\u0161\u010du in po balvanih na severni strani gore. Spominjam se stare Cigajnarce. No kon\u010dno nekje, kjer ni bilo dr\u017eavne meje. Strahospo\u0161tovanje daje gora zaradi svoje odsekanosti na severno in zahodno stran. Je pa Raduha zelo topla in naklonjena z ju\u017ene strani. Ko premaga\u0161 hlad severne stene, toliko bolj ceni\u0161 son\u010dne \u017earke na ju\u017enih pobo\u010djih. Dostop na goro z Loke (jug gore) je za sanja\u010de, prihod z vzhoda je za vzdr\u017eljive in pristopi s severa in z zahoda so za hrabre. A vedno bosta le severna stran gore in Lane\u017e veljala za Koro\u0161ki plezalni poligon! Gora lahko vsakemu ponudi veselje. Prvi otro\u0161ki ponosi so po \u00bbprelezenih\u00ab Durcah in kasneje po smehu na vrhu, te\u017eke in la\u017eje skalne smeri v stenah, atraktivna Sne\u017ena jama na jugu, \u010dudoviti razgledi na Kamni\u0161ke planine in Logarsko dolino\u2026 Pa zima! Raduha je pozimi stroga, a zelo lepa. Zelo hudo zna zavrniti neprimerne obiskovalce. Turno smu\u010danje je u\u017eitek v njeni ti\u0161ini, a pogosto velika pustolov\u0161\u010dina. Raduha ostaja tudi Koro\u0161ica.<\/span><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pride tak trenutek, ko enostavno mora\u0161 pobegniti v samoto, sicer bi pobil pol bli\u017enjega sveta. Kako plemenit in mo\u010dan je prvi miselni namig! Grem na Peco, Obir, Raduho ali samo na Ur\u0161ljo \u00bb\u0161pricat\u00ab energijo. Z mojega kraja bivanja so vse te gore dale\u010d le za ogrevanje motorja avtomobila. Koro\u0161ci se jih vedno z lahkoto dotikamo. […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-156","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gore"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/156","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=156"}],"version-history":[{"count":25,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/156\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":962,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/156\/revisions\/962"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=156"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=156"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=156"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}