Eh, pa sem zapustil Slovenijo in \u0161olo in \u00bbdjumbus\u00ab na njej.<\/p>\n
Zaplavati v prijetni vo\u017enji nekam v neznano, prepustiti se dogodiv\u0161\u010dinam. Samo vstran, po koro\u0161ko nekam bek! Saj imam rad svoje ure, dijake, a nabralo se je toliko obrobnega \u00bbshita\u00ab, da je sploh postalo vpra\u0161anje glavnega in obrobnega. Tudi sodelavka je bila mesec dni v bolni\u0161ki odsotnosti.<\/p>\n
Prijetno sonce, prazna cesta. Graz\u00a0 je bil \u017ee zadaj. Gledal sem Eisenstadt, navi-naprava mi je kazala proti vzhodu. Brez skrbi sem se vozil in pasel misli. Moj sopotnik, dijak, je tako s strahom tipal po meni z besedami. Ampak to mi je “pasalo”. Samo relaxation! Potem sva se zmenila za kavo. Uh, u\u017eitki na son\u010dku. Gledal sem \u0161portne avtomobile, ki so prihajali na parking in sem se spomnil mojega audija TT. Vau, \u010disti u\u017eitek! Pa naprej, pa \u010deprav sva s terencem. Postajalo je topleje in topleje. Vpliv Panonije je za nas iz gorskih dolin hitro ob\u010duten. Hitro sva bila v kratkih rokavih in to marca. Z levim o\u010desom sem iskal letali\u0161\u010de Schwehat, a naju je \u00bbnavi\u00ab usmeril mimo. \u00bbJa bo \u0161e novih akcij!\u00ab Pred Bratislavo sva ob\u010dudovala vinograde in gromozanske vetrnice kako se su\u010dejo in \u0161ele takrat sem opazil, da sem stiskal volan res mo\u010dno. Piha, piha po tej brezkon\u010dni ravnini. Kot koza\u0161ki jezdeci so se podili oblaki na nebu.<\/p>\n
V mesto, ki je veliko in hkrati dokaj enostavno, sva pridrvela kot osvajalca. Pa vendar naju je takoj streznilo parkiranje avta. \u00bbIsti je pleh in beton povsod!\u00ab Hodila <\/span>sva ob Donavi, gledala tragedije starega betona, ki se hote ali nehote uklanja novemu. Na\u0161la sva ulico Franceta Pre\u0161erna in se ponosno slikala. Opazovala sva grad, a najbolj\u0161i je sladoled, ko si ga zares za\u017eelijo usta.<\/p>\n \u00bbMidva bova odpotovala naprej, a veva, da naju nih\u010de ne priganja.\u00ab Vzhodno nekje le\u017ei Senec, ciljni kraj, zaradi \u010desar tako preprosto u\u017eivam. Spet sva \u010dudovito pasla mo\u017egane in letela na vzhod. Bova sre\u010dala D\u017eingiskana, ko je vse tako lete\u010de?<\/p>\n S kolegom Matejem sva se sre\u010dala v hotelu Senec. Kljub svoji mladosti je vedno pravi kolega in na dale\u010d iz\u017eareva energijo. \u017de v Sloveniji sva se dobro ujela in zanimivo je, da se lahko pogovarjava v ve\u010d jezikih. Troj\u010dek je dopolnjevala \u0161e Danijela, profesorica iz Srbije. Na vseh aktivnostih, ki so sledile, se je \u010dutilo, da smo tri mo\u010dne osebe. Sledili so dnevi jezikovnih delavnic, predstavitvene ure, te\u010daji spoznavanja kultur, slavnostni sprejemi in trepljanje po ramenih . Skratka, za vsakega nekaj! Zadnji ve\u010der pa bomba. Izmed devetdesetih partnerskih projektov so prvo in edino nagrado podelili nam. Televizija, novinarji, \u2026.. Veleposlaniki hvala, pisatelji hvala, hvala vsem, saj bi naredil napake, \u010de bi se imensko zahvaljeval. Hollywood!<\/p>\n Zadnji dan je bilo darilo, vo\u017enja z ladjico po Donavi. Po zvo\u010dniku komentar spominov na pretekle dni, ko so nesre\u010dniki be\u017eali v obljubljeno de\u017eelo na zahod. V meni pa je predvsem gorelo dogajanje v \u00bbSlovakii\u00ab, v <\/span>Senecu, v Bratislavi. Adijo Matej, Danijela, Robin, Michaela\u2026.<\/p>\n Kako kratek teden, a kako druga\u010den in predvsem z drugega planeta.<\/p>\n \n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Eh, pa sem zapustil Slovenijo in \u0161olo in \u00bbdjumbus\u00ab na njej. Zaplavati v prijetni vo\u017enji nekam v neznano, prepustiti se dogodiv\u0161\u010dinam. Samo vstran, po koro\u0161ko nekam bek! Saj imam rad svoje ure, dijake, a nabralo se je toliko obrobnega \u00bbshita\u00ab, da je sploh postalo vpra\u0161anje glavnega in obrobnega. Tudi sodelavka je bila mesec dni v […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-131","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ostalo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/131","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=131"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/131\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":963,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/131\/revisions\/963"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=131"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=131"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=131"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}