{"id":116,"date":"2009-08-04T12:39:09","date_gmt":"2009-08-04T10:39:09","guid":{"rendered":"http:\/\/www.stanelodrant.com\/?p=116"},"modified":"2011-02-08T20:21:37","modified_gmt":"2011-02-08T18:21:37","slug":"kavkaz-elbrus-in-mt-cheget","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=116","title":{"rendered":"Kavkaz : Elbrus in Mt. Cheget"},"content":{"rendered":"
\"viharni

vihar na elbrusu<\/p><\/div>\n

V vsakem \u010dloveku ti\u010di nemir, samo sprostitve so razli\u010dne.<\/p>\n

Da sem bil spet zraven, se lahko zahvalim le skritemu, katerega ljudje \u0161e ne razumemo. Uh, ko je pri\u0161el signal sem bil kar prestra\u0161en. Povabilo dobrega prijatelja, dovoljenje velikega \u0161efa in naklonjenost ostale ekipe so stvari, ki so se sre\u010dno kri\u017eale v momentu. Ni nepomembno, da je tudi slu\u017ebena obveza bila pomaknjena v ozadje. Sre\u010den sem!<\/p>\n

\u017delim si v vi\u0161avah gledati skalne stvore in poslu\u0161ati neukrotljive fanfare vetra in leda.<\/p>\n

Elbrus, Kavkaz, nove dogodiv\u0161\u010dine.<\/p>\n

Res, ve\u010dkrat sem pomislil na oddaljeni a mamljivi vrh Evrope. Tokrat pa je bila odprava \u0161e bolj zvene\u010da, saj jo je vodil resni\u010dno najbolj\u0161i ekstremni smu\u010dar na svetu \u2013 Davo Karni\u010dar. \u0160erky je dejal, da tega enostavno ne morem zgre\u0161iti. Dava poznam \u017ee kot so\u0161olca na fakulteti. Po vseh knjigah in \u010dlankih, ki jih preberem o njem (tudi nekaj kregarij je vmes), sem lahko kar vesel, da me je enostavno sprejel. Spet sem postavil transportno vre\u010do v kot in jo polnil. A tokrat so me bolj skrbele smu\u010di, kajti na\u010drt je bil gorsko-smu\u010darski. Koro\u0161ke gore so kar pripravne za turno smu\u010darijo. Treniral sem precej, ampak \u017eal vse v okviru svojega vedenja.<\/p>\n

S skupino smo se zbrali pri Tinjskem samostanu. Lep sprejem za za\u010detek. In, kot da se je duhovni svet vi\u0161av v katerega \u017eelimo, tam simboli\u010dno odprl. Potovanje nad oblaki Munchen, Moskva in Mineralny vody je bilo bolj kot naporno, dolgo\u010dasno. Avioni, lutkaste stevardese, plasti\u010dna hrana in prisiljeno mirovanje. \u017de ve\u010djo zanimivost je pomenil pristanek na kon\u010dnem letali\u0161\u010du, kjer sem z o\u010dmi iskal gore. Ne, vse drugo, le valov za razburkano du\u0161o nikjer. Rusija je res tudi brezmejna ravnina. Kot v adrenalinskem parku je bila nato vo\u017enja s \u010dudnim kombijem. Volan BMW, kolesa VW, oznaka Lada, pa na plin! Ampak kljub tej komi\u010dnosti ali prakti\u010dnosti je bil dober prevoz in po \u0161tiriurnem galopiranju smo dosegli izhodi\u0161\u010dno vasico Terskol in kasneje bazo Azay.<\/p>\n

Kot, in same zasne\u017eene gore okoli nas. Vreme je sicer bilo bolj kilavo, tako da pravzaprav velikanov sploh nismo videli. Me je pa blazno presenetilo to prehajanje iz enega tipa vremena v totalno drugi vremenski pas. Gora je svojo prijaznost vsakih sto metrov kazala drasti\u010dno bolj ma\u010dehovsko. Zve\u010der, po postavljenem planu za osvajanje gore, sem kar nemirno pripravljal \u00bbsvojo robo\u00ab za zgornji tabor. Zavedal sem se, da sem res pravo zelenje v tem slovenskem \u0161opku na odpravi.<\/p>\n

Pa sem zjutraj tudi jaz ponosno tovoril opremo za vi\u0161inski tabor \u2013Bochki. Nabasan nahrbtnik, smu\u010di in polna glava pri\u010dakovanja novega, je bilo na meni. Z nihalko smo se dvigovali skozi oblake visoko, visoko. Na momente se je skozi meglene zavese odprl ledeni svet. Z vzhajanjem sonca sem dolo\u010dil strani neba in z obra\u010danjem proti jugu sem imel ob\u010dutek velike gorske pregrade. \u00bbJa, Kavka\u0161ka veriga, kot jo prikazujejo zemljevidi\u00ab. Naprej pa so zahre\u0161\u010dale smu\u010di po ledu. Kljub \u017ee spo\u0161tovani nadmorski vi\u0161ini je bilo vzdu\u0161je v skupini krasno. Svoje je naredilo tudi sonce in vetrovno pobo\u010dje, ki je dopustilo pogled v \u010dudovito kuliso. Samo sanje so lahko podobne tej pravljici. Pravzaprav smo bili mi drzni obiskovalci pravo smetje tej gorski poeziji. Veter je divjal po belih vrhovih, nebo pa je bilo temno modro s posejanimi belimi raketami oblakov, ki so se rokovali in spet skregali. Vse se je v tej gorski ve\u010dnosti odvijalo tako silno. Do Bochkov, 3800m, smo hitro pri\u0161li. Poznal sem te legendarne sod\u010dke v objemu ve\u010dne zime s slik. Je pa zanimiva organizacija, ki ti dodeli \u00bbrusko mamo\u00ab, da skrbi za prehrano na sod\u010dkih. Kuharica, prava babu\u0161ka, lepo skrbi in tudi podo\u017eivlja trenutke <\/span>celotne odprave na gori. Ko smo si uredili svoj sod\u010dek, svojo bazo, smo neprestano strmeli proti \u017eeljeni gori. Gora je tako blizu, pa vendar realno \u0161e dosti dale\u010d. Ker je ekipa delovala mo\u010dno, smo dodali \u0161e nekaj vi\u0161ine za aklimatizacijo. S smu\u010dmi smo se usmerili proti Pastukhovim skalam, na vi\u0161ino 4600 m. Razse\u017enosti so postale navidezno \u0161e huj\u0161e zaradi beline, ki sta jo pove\u010dala megla in rahlo sne\u017eenje. A kljub temu sem po obrazu \u010dutil peko\u010de sonce, po prstih pa mraz in nohtanje. Kon\u010dno dovolj! Davo je sedel na skalovju in \u010dakal svojo raztreseno \u010dredo.<\/p>\n

Spust po neznani strmini skozi meglo, je zaradi prve aklimatizacijske ture bil dokaj naporen. A minil je hitro. Je pa ve\u010derja v sod\u010dkih neverjetno ugajala, kljub spo\u0161tovani vi\u0161ini in naporom dneva. Zgodaj, prezgodaj smo se zavili v spalke. Nastopila je vi\u0161inska kriza, nespe\u010dnost in no\u010dno lulanje. Spomnil sem se na tablete in se kon\u010dno zaguncal v dreme\u017e. Bila je slaba no\u010d, a prihajajo\u010di dan prehiter. Telo in psiha sta bila nizko, stra\u0161ansko mrzlo je bilo in svoje so dodajali sunki vetra. Vrhova sta bila prekrita z belimi zavesami, ki so kot ribi\u0161ke mre\u017ee plavale v nedolo\u010dene smeri. Uh, kako je zdaj zgoraj? V dolini je izgledal bla\u017een mir in \u0161e vedno mra\u010den za\u010detek jutra. Po zajtrku, okoli devete ure, je tudi v bazo pritisnilo sonce. \u0160e vedno so bili sunki vetra, ki te je prevra\u010dal, a sonce je bilo peko\u010de. Vodja je ocenil bolj\u0161o mo\u017enost regeneracije telesa v dolini. Lep\u0161e je postajalo z vsakim metrom spu\u0161\u010danja. Hiter in prijeten je bil spust, najbolj\u0161e pa kasneje seveda pivo pri hotelu. Dan regeneracije, ugodja, nato \u0161tiriindvajset ur in vrh bi osvojili! Kar streslo me je od bli\u017eine.<\/p>\n

Naslednji dan je bil \u010dudovit. Sonce je spodaj topilo sneg, na tr\u017enici so fantje pripravljali ro\u0161tilje, kramarice so se prerekale kam usmeriti lu\u017ee, ki so jih poklonili topli \u017earki. Kar sedel bi ob pivu in u\u017eival z mo\u010dno dvignjeno glavo in s pogledom v goro nad vasico. Takrat se mi \u0161e sanjalo ni, da bomo osvojili to goro, mt. Cheget in celo smu\u010dali po severni strani. Toda zdaj sem si le \u017eelel, da bi vreme na nasprotni strani, kjer stoji Elbrus, v vi\u0161inah in blizu nebes, vzdr\u017ealo. Kako je mogo\u010de imeti na eni gori tako razli\u010dne vremenske pasove? \u017deleni Elbrus je res gigant. Napovedi za prihajajo\u010de dni pa so bile slabe. Med fanti se je \u010dutila napetost tistega klju\u010dnega trenutka. Sredi dneva smo spet odrinili do sod\u010dkov. Nih\u010de ni hotel prikazati pesimizma, a vendar sem zaslutil dvome. Orkanski vetrovi so nam \u017ee do zgornjega tabora prikazali mo\u010d. Na ve\u010der je bil pogled proti vrhu ubijalski. \u00bbPa tako blizu vrh! Kje naj bi se naslonil ti hudi veter, nima\u0161 kje drugje opore kot le na moji gori\u00ab. Elbrus je res visok sto\u017eec in je osamljen. Tudi kar precej vi\u0161ji je od ostalih tudi lepih vrhov. Se zato na njem sre\u010dujejo in rokujejo vetrovi? To no\u010d se ni dalo spati. Zaganjanje vetrov v sod\u010dke je pobijalo moralo. Odhod je bil najavljen za drugo uro zjutraj, a mislim, da je bilo vsem vse jasno. Nekaj \u010dez polno\u010d smo se zbrali v glavnem sod\u010dku in prestavljali \u010das odhoda v upanju na \u010dude\u017e. Zadnja realna varianta se je zdela podkupnina \u0161oferju ratraka. \u010ce privoli deset minut vo\u017enje v nevarnem terenu pridobimo vsaj uro napredovanja v viharju. V Rusiji za denar vse! Tri kape, dve bundi, dvoje gat.\u2026pa nahrbtnik in smu\u010di na njem. Ni bilo veselja niti vstopiti v transporter. Ko si izstopil z za\u0161\u010dite ratraka, te je pograbil veter. Postalo je jasno, da s smu\u010dmi ne bo ni\u010d. Veter je s\u010distil stene v stekla. Bla\u017eeni so bili majhni bazen\u010dki \u0161trle\u010dih skal, ki so nudili zavetje in oporo. Nadeli smo si ledno opremo, smu\u010di pa dru\u017eno postavili ob skale. Ve\u010d jih je, la\u017ee jih bomo na\u0161li. Danilo se je in v\u010dasih dan prinese spremembo. A tokrat je du\u0161a gore ostala mrzla. Z viharnimi udari in lete\u010dimi kristali nas je pometala s svojega lica. Borili smo se. Nih\u010de ni opazoval ve\u010d soborcev, vsak je le ohranjal potrebno temperaturo z gibanjem in pazljivo \u010dakal na prihajajo\u010di sunek metle. Pa smo le napredovali.<\/p>\n

Po uri divjanja sem odpovedal. Mraz mi je lezel po prstih rok in rezal nos. \u010cutil sem, da je tu \u0161e to\u010dka, ko se lahko sam vrnem. \u0160erkiju sem pokazal palec dol! \u0160e sedaj imam pred o\u010dmi ta trenutek. \u010cepel je in se z levico tolkel po glavi, kar je pomenilo, da sem neumen! Glasov se v rohnenju vetra tako ni sli\u0161alo. Poraz! Spu\u0161\u010dal sem se. Temperatura se je izbolj\u0161evala. Do skal, kjer so bile smu\u010di sem ob\u010dutil grozen strah. Pre\u010dkal sem stekla z nesigurnimi koraki, ki mi jih je dolo\u010dal vihar. Ni\u017eje, s smu\u010dmi je bilo nato la\u017eje in hitreje. Ko se je telo ogrelo in napetost popustila so se orosile o\u010di. Sam sem, oddaljen dale\u010d od sanj, za katere sem \u017eivel zadnje mesece. Toplo mi je, roke so mravljin\u010daste, normalne, prijatelji pa se \u0161e borijo z viharjem nekaj sto metrov nad menoj. Komu bi lahko zavpil, poto\u017eil, \u0161epnil svojo bole\u010dino. Sam sem!<\/p>\n

Ko sem prismu\u010dal do baze, me je \u00bbzamotila mama\u00ab in mi ponudila \u010daj. Kako lepo je izgovarjati besede, pa \u010deprav jih nisva povsem razumevala. Sem pa razumel, da je opazovala na\u0161e gibanje na gori. Baza je postavljena tako, da se ob dnevu lepo vidi smer proti vrhu in slavna Pre\u010dka, na kateri se nas je gora otepala. \u010ce le vreme dopu\u0161\u010da je z <\/span>daljnogledom mo\u017eno opazovati gibanje pikic. \u010cez \u010das so pridivjali tudi ostali! Bili so prezebli, z omrzlinami po obrazih in nogah, a ponosni na svoj boj. Gora pa ni razumela \u017eeljnih pustolovcev.<\/p>\n

Razen do vro\u010dega \u010daja v bazi ni bilo nekega veselja. Hrana ni di\u0161ala. Razo\u010daranja so se kazala zelo razli\u010dno. Dogovorili smo se, da glede na vremensko napoved (telefonska povezava) zapustimo bazo in se spustimo v dolino. Postelja, toplota, regeneracija\u2026pivo.<\/p>\n

Zjutraj v dolini, 2400m, je bilo vreme solidno, umirjeno. Nemirnih du\u0161 smo pohajkovali po okolici. Bli\u017enja civilizacija vasice je vabila, gora na jugu, mt. Cheget je izgledala odli\u010dno, pa \u0161e njena severna stran je bila dokaj \u010dista, brez oblakov. S takimi fanti se je hitro vedelo kaj bo. Okoli poldne, smo skupaj sedeli in poslu\u0161ali nadaljnje plane. Jurij in Dare sta udarila na dan, da bosta popoldan spet krenila do sod\u010dkov in se pono\u010di zapodila na vrh. Kako rad bi bil zraven. A zavedal sem se, da je brez optimalnega vremena to zame osvajanje Marsa. Elbrus vrnil se bom \u0161e mo\u010dnej\u0161i.<\/p>\n

Davo je \u017ee celi teden \u00bbbluzil\u00ab o \u017elebovih mt. Chegeta. Predlagal je goro in smu\u010danje naravnost v Azay, kjer smo imeli center. Ni kaj, sli\u0161alo se je bombasti\u010dno, pa tudi volja boga je bila taka. Je pa gora bila v tem \u010dasu zelo nadelana s polnimi \u017elebi in skalami in bi bila v primeru poslab\u0161anja vremena orientacijsko te\u017eavna. A dru\u017eba je iz\u017earevala samozavest, energijo in energija je bila pravzaprav edina stvar, ki sem jo imel.<\/p>\n

Zjutraj smo najeli \u00bbruski prevoz\u00ab za dostop do gore s severovzhodne strani, kjer stojijo smu\u010darsko-muzejske skulpture. \u00bbRes, tu \u0161e ni bilo real- socializma,\u00ab pa \u0161e vreme zadnjih dni ni bilo preve\u010d naklonjeno smu\u010dariji. Dobrota se izpla\u010da! Ko smo \u010dakali na zagon sede\u017enice smo opazili tipi\u010dne ruske babu\u0161ke-oskrbnice \u017ei\u010dnic, ki tovorijo ve\u010d kot konji, ki smo jih videvali. Ker nas je bilo pet je bilo enostavno. Na\u0161ih deset rok je odneslo tovor do \u017ei\u010dnice v nekaj minutah. A <\/span>vseeno smo morali \u017ei\u010dni\u010darju darovati v \u00bblevi dev\u017eej.\u00ab Dvigovanje s sede\u017enico je bilo kljub svinjskemu mrazu prijetno. Me je bilo pa groza razmi\u0161ljati o spustu. Severovzhodna stran je bila zaradi odprtosti, vi\u0161ine in vetra bolj primerna za cepin in dereze. Nekaj strahu pa je dodal \u0161e hladen dan, ki se je rojeval. Na zadnji postaji smo spet sre\u010dali znano babu\u0161ko, ki se nam je opravi\u010devala, da je vse pomrznjeno in s postre\u017ebo ni\u010d ne bo. 3000 m, vi\u0161ina, ki \u017ee dovoli pogled na Elbrus. Jurij in Dare. Kje v tem prekletem mete\u017eu na <\/span>Elbrusu sta skrita? Posodim vama nekaj energije. Ostale gore so se odpirale. Ledene orgle, trombe vetra, belina, steklo, nedotaknjenost, stene, luknje, stene .\u2026Priletel je SMS: \u00bbJurij in Dare sod\u010dki, vrnila, nemogo\u010de razmere, omrzline\u00ab. Hvala bogu za previdnost!<\/p>\n

To uro na\u0161ega postanka v zadnji utrdbi na gori sem \u0161ele kasneje razumel. Z razvijanjem dne je led vendarle malo popustil. Napredovanje s smu\u010dmi na nogah in kasneje z zimsko opremo je kljub vi\u0161ini postajalo en sam u\u017eitek. Po kratkem sne\u017enem mete\u017eu in z gibanjem proti jugu gore se je vreme le uklonilo in kon\u010dno smo zajeli rajski svet. \u0160e vedno je nohtalo, a sijalo je sonce. Enostavno lepo. Rusija, Gruzija, koliko je \u0161e prostora in idej za raziskovanja. Davo in Franc sta norela pred mano, kot da nista opazila vseh lepot. \u0160erky in Ivan sta slikala in nekaj krilila z rokami. Kako prijetno sam sem v tej lepoti. Pa pravijo, da ni lepote, \u010de je ne deli\u0161 z ljudmi.<\/p>\n

Vrh. Je to gora, ki ima pravzaprav le dve strani? Sever, jug in spustili naj bi se v sen\u010dno stran proti Azay. Zaradi vetra in mraza je rob prav oster. Strmina in senca sta me stresele. Slikanje za lepe spomine, nekaj plo\u0161\u010dic v \u017eelodec in dogovor za spust. Prvi je \u017ee bil globoko spodaj in \u010dakal. Drugi, tretji, \u010detrti, to sem jaz! Prvi poskoki v strmini so bili ote\u017eeni s strahom. \u017dleb, huda strmina, pr\u0161i\u010d do riti, samo \u010dakal sem na nesre\u010den gorski zvok. Dobro, da je Davo tako suveren. Strmina je popustila, a \u0161e na misel mi ni pri\u0161lo, da bi za atraktivne spomine potegnil fotoaparat. Davo je tu in tam sko\u010dil na kak\u0161en ledeni stvor in ga pobrusil. \u00bbEj, je norc\u00ab, a orientacijsko je super mo\u010dan in to je dobro vplivalo na skupino. V zelo kratkem \u010dasu smo premagali veliko vi\u0161insko razliko, veliko lukenj in nabasanih pobo\u010dij. Na koncu sem \u010dutil gnilobo znoja okoli telesa. Sre\u010da in \u017ealost sta me prelivali. Presmu\u010dali smo veliki kuloar v severni strani mt. Chegeta. Sre\u010dni smo si stiskali roke. Kopel v ledeni\u0161kem grabnu pred cesto je Franca lepo osve\u017eila, a to so bile malenkosti in posladek.<\/p>\n

V Azayu smo se se\u0161li z Jurijem in Daretom, ki sta se vrnila s sod\u010dkov. Imela sta mo\u010dno po\u0161kodovana obraza. Elbrus je bil tokrat odlo\u010den. Zve\u010der smo nazdravljali po mo\u0161ko. Za godovanje Jurija smo odprli \u0161ampanjec.<\/p>\n

In kot, da \u0161e nebi izzivali in u\u017eivali dovolj v tej gorski regiji, je zjutraj zgodaj na dan odhoda osamljeni jezdec pikal po centralnem koluarju nad Azayom, na mt. Cheget. Davo se je odlo\u010dil presmu\u010dati \u0161e nori, a izivalni \u017eleb. Situacija je bila kot na platnu. Spodaj se je za\u010delo nabirati ljudi. Vsak njegov gib je bil viden. Vrh 3400m, cilj 2400m. Dosegel ga je v dveh urah. Zavoj, zavoj, dihanje. Samo ne padi! Kak\u0161no nesorazmerje je \u017eal to. Spust je trajal le trideset minut. A sre\u010dno je bil kon\u010dan, kar pa \u0161teje najve\u010d!<\/p>\n

Kako druga\u010de je v dolini v primerjavi z goro. Ni bil cel Elbrus, a vendar je odprava dodala v moje \u017eivljenje sve\u017ee vozle. Spoznal sem borce na gori, alpinisti\u010dno smu\u010danje, primarno dobroto babu\u0161k, vesoljno milost\u2026Mrzle noge in blazinice prstov, rane na nosovih, ustih in licih bodo pozabljene, a celice v mo\u017eganih bodo nosile te nove zapise \u017eivljenja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V vsakem \u010dloveku ti\u010di nemir, samo sprostitve so razli\u010dne. Da sem bil spet zraven, se lahko zahvalim le skritemu, katerega ljudje \u0161e ne razumemo. Uh, ko je pri\u0161el signal sem bil kar prestra\u0161en. Povabilo dobrega prijatelja, dovoljenje velikega \u0161efa in naklonjenost ostale ekipe so stvari, ki so se sre\u010dno kri\u017eale v momentu. Ni nepomembno, da […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-116","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gore"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/116","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=116"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/116\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":124,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/116\/revisions\/124"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=116"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=116"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=116"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}