{"id":110,"date":"2009-05-21T13:11:54","date_gmt":"2009-05-21T11:11:54","guid":{"rendered":"http:\/\/www.stanelodrant.com\/?p=110"},"modified":"2025-01-23T11:04:12","modified_gmt":"2025-01-23T10:04:12","slug":"dotikanje-himalaje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stanelodrant.si\/?p=110","title":{"rendered":"Dotikanje Himalaje"},"content":{"rendered":"
\"265-300x225\"

jutranji mraz na 6000m<\/p><\/div>\n

Imeti prijatelje je prava sre\u010da. Da pa se bo veselje odvijalo s tako silo in naglico, si pa \u0161e \u017eeleti nisem upal.
\nPo prijetnih in uspe\u0161nih pohajkovanjih po na\u0161ih gorah, tudi slavnih gorah, je postajalo vse bolj jasno, da bom enkrat odjadral v misti\u010dni svet Himalaje. Ne, nisem bil nepripravljen, kajti moj krog gornikov tega ne sprejema. V\u010dasih tega niso najlep\u0161e gledali moji doma\u010di, ampak so \u017ee imeli svoje razloge. Moje za\u010darane o\u010di so tako in tako videle le svoje barve. Zanimivo je, kako lahko \u010dlovekova psiha jemlje mo\u010d telesu. Kolikokrat sem se trdo, telesno pripravljal za posebne preizku\u0161nje. V\u010dasih se je izkazalo za koristno, v\u010dasih tudi za pretirano. Strah pred neznanim poudari velike o\u010di in jemlje energijo. Premagati pa ga je treba, kajti prav v gorah je neuspeh zelo krut. Pa naj kdo zamahne z roko in dela po svoje, \u010de se ne strinja.
\nPostopnost treninga in velika \u017eelja za dosego cilja sta bila prisotna na vsakem koraku. Konec junija sem \u017ee izvedel in verjel sem, da sem \u010dlan skupine za Nepal. Uh, sre\u010den \u010dlovek. Da pa sem bil presre\u010den, je bil vzrok izbira cilja na\u0161e odprave. Aklimatizacija v Everestovi regiji in vrh -Island peak, Nepalsko Imja Tse Himal!<\/p>\n

Oprema! Nekaterim se zdi vse tako logi\u010dno. Pa vendar gremo za mesec v drugo de\u017eelo. Po moji navadi sem spraznil kot v hi\u0161i in metal opremo na kup. Seveda se je spreminjala gora opreme ob moji transportni vre\u010di. V\u010dasih bi kar dejal, da tudi name vpliva luna. Cepljenja, internetne informacije, razgovori z izku\u0161enimi \u2026 prava \u0161portna tenzija. Moje misli so begale na vse konce. Kako z lahkoto potujejo misli, telo pa je ena sama ovira. No, vstal sem zjutraj ob tretji uri in nekako privlekel transportno vre\u010do in nahrbtnik do ceste, kjer me je pobrala dru\u0161\u010dina s kombijem. Sovra\u017eim poslavljanja od doma\u010dih in tako je bilo najbolje, da sem kot duh od\u0161el.<\/p>\n

Torej letali\u0161\u010da, pozdravljena. Ljubljansko letali\u0161\u010de je zgodaj zjutraj mravlji\u0161\u010de v pravem pomenu besede. Razlike so le v namenu poletov. Pravzaprav je vsak poletel v svoj raj. Koliko ljudi mi je dejalo, da bi \u017ee raje namakali svoj trup v mlaku\u017eah na jugu. Pa\u010d ne vedo, da je Nepal veliko ju\u017eneje kot Slovenija in je prav topla de\u017eela. Pa \u0161e sedemkrat ve\u010dji je od na\u0161e domovine. \u00b4Vsak naj vriska v svoji \u0161timi\u00a8, bi dejala moja babica. Dedi bi pa bil verjetno ponosen na moja dejanja, kljub odkrivanju nekoristnega kamenja. \u017de pred stotimi leti je hodil po Gr\u010diji in Italiji.<\/p>\n

Pariz! Kako velika mora biti \u0161ele Francija, \u010de je \u017ee letali\u0161\u010de tako veliko. Potem Seul po desetih urah letenja. No, in Everest je res velika gora, kajti le nekaj ostrega skalovja je butalo skozi oblake, ko smo leteli proti Katmanduju. Prava piramida bo\u017eanstva. Prileteli smo v topel svet, le gor ni bilo ve\u010d na spregled. Kljub jesenskemu \u010dasu je bilo vse \u0161e \u010dudovito zeleno. Navade ljudi so tu druga\u010dne. \u017de procedura na letali\u0161\u010du je pokazala, kdo je zakon v dr\u017eavi, \u010de je to zakon. Da se jim ljubi pisati vse te papirje, uganjati birokracijo, ko pa imajo toliko lepega v Nepalu. Saj \u017ee letali\u0161ki reklamni plakati vse to prikazujejo!
\nV Katmanduju smo prebili dva dni in urejali dokumente. Kupili smo nekaj hrane, dokupili kak kos opreme, predvsem pa smo se zapodili na internet in elektroniko. Neverjetno, da revna dr\u017eava tako druga\u010de razporeja in vrednoti kvaliteto \u017eivljenja. Nam pri\u0161lekom iz Evrope se je kar sukalo, a ne zaradi vi\u0161inske bolezni. O\u010ditno je vzhajajo\u010di tiger blizu.<\/p>\n

Pregled opreme in pakiranje je pomenil znak tistega resnega. Soba je postala prava alpinisti\u010dna \u0161ola, grobo povedano skladi\u0161\u010de. Kje si \u017eena, ki ima\u0161 tudi moj del smisla za zlaganje. Oprema za skladi\u0161\u010de, oprema za tovor, nujno vzemi v osebni nahrbtnik\u2026 in sprememba: \u201d Prepakirajte zaradi kontrolorjev na letali\u0161\u010du!\u201d Pozno v no\u010d smo kon\u010dali. Zgodaj zjutraj smo se \u017ee drenjali na letali\u0161\u010du po vzoru bibli\u010dnih Babiloncev. Ne vem ali je bilo ve\u010d po\u0161evnookih ali ve\u010d bledih bajsekov, temnih pa je bilo itak rekordno tudi zaradi jutranjega mraka. Doma\u010dini, v glavnem postre\u017eki, so se vidno lo\u010devali, saj so veliko manj\u0161i in kar pretirano vitki.<\/p>\n

Prvi polet! V takem mravlji\u0161\u010du in v specialnem azijskem redu dobiti prvi let, o\u010ditno ni lahko. Pa veselje ni trajalo dolgo, a je bilo le nekaj posebnega. Po zasanjanem letu se je letalo za\u010delo nekam \u010dudno tresti in obra\u010dati. Pilota si zaradi megle nista upala pristati na res nenavadni letalski stezi v Lukli. Kratko stezo, nagnjeno navzgor, na zgornji strani zaklju\u010duje visok betonski zid, na spodnji strani pa \u010dudoviti kanjon. Kaj je potniku v lete\u010di konzervi ljub\u0161e, lahko presodi vsak sam. Ta lepi opis malega letali\u0161\u010da sem spoznal \u0161ele proti poldne, ko smo drugi\u010d poleteli iz Katmanduja in kljub rahlemu de\u017eju le pristali. Lukla, letali\u0161ka steza je velika komaj kot parkirni prostor pred na\u0161o \u0161olo. Visoka \u017ei\u010dna ograja, okoli ograje pa dvesto reve\u017eev, ki \u010dakajo bogate tujce, da jih morda izberejo za nosa\u010de \u2013 \u0161erpe. Ko smo zapu\u0161\u010dali letali\u0161ko poslopje in pre\u0161li skozi voja\u0161ki koridor, je bil moj pogled usmerjen v tla. Nisem imel mo\u010di v du\u0161i, da bi tem upajo\u010dim ljudem pogledal v obraz. Videl sem le \u0161tevilne bose noge, pono\u0161ene sandale, strgane \u010devlje. Resni\u010dno vseh nismo osre\u010dili. Po kratkem prerekanju in prerivanju smo jih nekaj le najeli in kon\u010dno zapustili Luklo.
\nDa smo \u017ee imeli nekaj premagane nadmorske vi\u0161ine, nam je kazala dolina pod nami. Lepa zelena dolina se je o\u017eila in steza me je v\u010dasih kar jezila, ker je vodila tudi navzdol. Gor pa ni in ni bilo na spregled. Vrhovi bli\u017enjih hribov so bili pokriti s sivim pregrinjalom, ki ni obetal veselja. Pogosto so mi misli uhajale domov, v Koprivno, v ozko dolino in v \u010das pozne pomladi. Tudi tu je graben nakazoval, da zna v dolo\u010denem \u010dasu prav besno rjoveti. Potka je speljana vi\u0161je od prodnih nanosov in razbitih skal, drevje pa je bilo bujno, zeleno. Skupine turistov, \u0161erp in jakov, katere smo sre\u010devali, so bile kot cerkvene procesije, vendar videlo se je, da je korak nekoliko utrujen, \u017ee res naveli\u010dan. Torej se \u0161e nekaj dni ne bomo resneje pribli\u017eali goram. In prav je bilo tako. Prav kratek je bil prvi delovni dan, a nadmorska vi\u0161ina je res hitro zrasla. Prespali smo v malem naselju Phakding, na nadmorski vi\u0161ini 2600m. Naslednji dan je bil sli\u010den, le kolone jakov niso bile ve\u010d atrakcija. Neverjetno kako so ti mi\u0161i\u010dasti stroji vdani \u017eivljenjskemu toku. Prispodoba med prepotentno mi\u0161ko in bojazljivim slon\u010dkom je totalna. Jaz pa hodim, ska\u010dem, u\u017eivam. Ali je res vse tako enostavno? Hodili smo \u010dez vise\u010de mostove in preko plapolajo\u010dih zastavic po\u0161iljali misli in pro\u0161nje v daljavo\u2026. Po\u010dutje je super. Sem res v misti\u010dni de\u017eeli?<\/p>\n

Skozi zeleno vejevje ga zagledam! Uh, kako \u010diste zareze, ostre in hladne barve. Moje spo\u0161tovanje : Mount Everest. Gora spo\u0161tovana od otrok in starcev. Kot otrok sem \u017ee izgovarjal njeno ime, zdaj ko sem bil hkrati blizu in dale\u010d te gore, pa so usta postala nema. Vse okoli mene je \u017ee pritiskalo na spro\u017eilce fotoaparatov. Bodo vsaj nekaj imeli zabele\u017eeno, \u010de nam gora ne bi pustila bli\u017ee. Nadaljevanje poti pa je postajalo utrujajo\u010de. Za\u010deli smo gristi kolena, vendar ob pogledih na \u0161erpe in jake si tudi v mislih kar raje mol\u010dal. Vsaj znojili se nismo. Nadmorska vi\u0161ina je zrasla in zrak je postajal vedno bolj suh.
\nNamche Bazar, 3500m, je zadnji ve\u010dji kraj, \u010de ga lahko tako imenujem. Prav neverjetno, kako tudi v goli borbi za pre\u017eivetje ljudje vzpostavijo civilizacijske norme. Kraj je dobesedno zarit v trikotniku nepalskih strmin. Hipotenuza je globok kanjon, kateti pa predstavlja en sam, tako strm, prelomljen hrib, da smo pri iskanju preno\u010di\u0161\u010da imeli prve probleme pri gibanju. Hiti po\u010dasi! Vedno se bom rad spominjal Monastery room-a, ki nas je gostil dva dni. Ve\u010dna lu\u010dka je prav simboli\u010dno gorela prav nad mojo spalko. Po dveh dneh, v katerih smo opravili male aklimatizacijske sprehode po okoli\u0161kih hribih, smo nadaljevali za\u010drtano smer. Pa ni bilo ve\u010d enostavno. Prvi koraki zjutraj, ki smo jih naredili, so bili kar \u0161okantni. V pol urah smo se dvignili na lepo stezico, ki kasneje niti ni bila naporna. Vendar dvesto vi\u0161inskih metrov do potke nad mestecem v kratkem \u010dasu vsekakor ni bil ma\u010dji ka\u0161elj. Skupine popotnikov, lahko bi dejal, da jih je bilo \u017ee nekoliko manj, so bile bolj primerno oble\u010dene, \u010de upo\u0161tevamo nadmorsko vi\u0161ino in mo\u017enost hitrih sprememb vremena.<\/p>\n

Ama Dablam-6800m, slavni lepotec, nas je spremljal na desni. Prva moja asociacija je bil Materhorn. Gora je res \u017eelje vredna. Obdan je z debelimi ledeniki, a kot bo\u017eji prst stoji pokonci v opomin tistim, ki hitijo naprej, vi\u0161je in ho\u010dejo biti drzni. Ker ima tako izredno lego, nas je pogled nanj spremljal skoraj ves \u010das odprave. Mogo\u010de nas je tudi varoval! Spomnil sem se slovenske odprave izpred nekaj let. Bili so zgoraj! Mi pa smo spodaj divjali naprej.<\/p>\n

Sonce in hlad. Kako je mogo\u010de, da sta si tako blizu? Nemogo\u010dega v teh gorah ni. Tu ti\u0161ina bu\u010di in poje na svoj na\u010din.<\/p>\n

Pri\u0161li smo v Tengboche, k znamenitemu samostanu na na\u0161i poti. Namesto simpati\u010dnih, malih stup, verskih kapelic, je tu postavljena ve\u010dja zgradba. Zanimivo, kako veliko son\u010dnih barv je vtisnjenih v samostan. Narava okoli je dokaj hladna in skoraj bi dejal, da so vse te barve ki\u010daste. Pa vendar te barve spo\u0161tljivega samostana kri\u010dijo \u017eivljenje, toploto, voljo, dobroto\u2026 Na\u0161 bivak, ki nas je varoval preko no\u010di, je bil nekoliko naprej in je bil v primerjavi s to zgradbo pravi kurnik. Ko tu zgine sonce, zgine tudi volja, zato je kar obvezno, da je \u010dlovek maksimalno pozitivno naravnan. Kako dobra je bila hrana, pa \u010deprav so bili \u017ee sedmi\u010d \u0161pageti. Pono\u010di je sne\u017eilo. Uh, kako me je stisnilo. \u010ce sem bil kadarkoli v gorah in je sne\u017eilo, je to pomenilo dodatno te\u017eavo. Kaj pa tu? Smo preko \u0161tiri tiso\u010d metrov in \u017eelje so bile \u0161e veliko ve\u010dje. Jutro se je prikazalo v lepi lu\u010di. Narava je bila umirjena, \u2018\u2019sve\u017ee pocukrana,\u201d le hladno je bilo. Soteska, po kateri smo hodili, se je v\u010dasih \u0161irila in v\u010dasih o\u017eila. V \u0161ali smo dejali, da ni prostora za \u201dpingpong\u201d. Spet je pri\u0161la nasproti skupina \u0161erp in dokazala marsikaj. Volja je tu. Pa saj to je gonilo \u010dlove\u0161tva. Tu sta dobrota, radost, ki jo izkazujejo ti ljudje kljub te\u017ekemu \u017eivljenju po na\u0161em evropskem razmi\u0161ljanju. Lepota, da, tega pa imajo veliko.<\/p>\n

Gorska pu\u0161\u010dava je za\u010dela prevladovati nad \u017eivljenjem, vendar s prihodom son\u010dnih \u017earkov se je v telesih vse spremenilo. V daljavi zgoraj, zgoraj, smo zagledali \u0161pice. Za trenutek smo bili dovolj dale\u010d, da smo spet videli Everest. Pred njim so stale mogo\u010dne skalne trnjave. Na\u0161 Island peak je prav srame\u017eljivo potiskal navzgor svoj beli vrh. Prvi\u010d smo ga zagledali. A Everest je le Everest. Zaradi svojih osemsto metrov dodatne vi\u0161ine nad ostalimi gorami je pravi kralj in je takoj razpoznaven. Le okoli njegovega vrha ni druge barve kot modra!<\/p>\n

Pheriche, naselje, nas je prijetno gostilo naslednjo no\u010d. Krasna lega na kri\u017ei\u0161\u010du dveh pomembnih poti. Tu je kri\u017ei\u0161\u010de za smer proti Everestu in druga smer je smer na\u0161ega za\u010drtanega vrha, Island peaka. Zaradi potrebe po po\u010dasni aklimatizaciji smo izkoristili gibanje v drugo smer, proti baznemu taboru za naskok na Everest. Pa to je zahtevalo nove napore, a zaradi vremena, poslanega iz nebes, in sanjskih razgledov ni bilo ni\u010d nemogo\u010de. Kulise gor okoli nas so bile nepozabne. Gibanje po \u0161iroki moreni in \u010dofotanje po mokrih, travnih vrtovih, ki jih je kje pa kje prekrival sneg, nas ni motilo. Glave so bile ponosno dvignjene navzgor. Vrhovi in \u0161pice vse okoli nas. Usta so ostala odprta. Res smo hlastali za zrakom, vendar tega nih\u010de ni omenjal. Na\u0161 velik problem je predstavljal pohlep po novih do\u017eivetjih. Vi\u0161ina je bila 5000m in po zdravi pameti, kolikor je je \u0161e sploh bilo, ta dan nismo smeli napredovati. Ustavili smo se v zaveti\u0161\u010du Lobuche. Vreme krasno! Modrina! Ko sta se pokazala \u0161e Pomu Ri in Nuptse, je bilo dopolnjeno. A je to raj? A je v raju tudi tako lepo? Pomu Ri je moja gora. Za\u010darala me je s svojo lepoto in natan\u010dnostjo. Ko je Bog kreiral raj je pustil skico v Nepalskih gorah.<\/p>\n

Drugi dan pa naprej, vi\u0161je, naprej proti Gorak Shepu. Ledenik Khumbu, ki ga po\u0161ilja Everest, pred sabo neusmiljeno potiska mrtvo naravo. Italijanska, raziskovalna piramida je nekoliko umaknjena pred silami narave in je pravi umetni tujek v okolju. A vendar je slavna in ogleda vredna. Vsak, ki ima rad gore bi vriskal, pa \u010deprav so bili koraki po\u010dasni in racionalni. Tu je vse tako, tako gigantsko. Pomu Ri, Lingtren, Nuptse, zadaj pa Everest, pravi Mount Everest. \u010clovek, kaj si \u010dlovek.<\/p>\n

Prebudili smo se iz omame, ko smo spet zagledali civilizacijski stvor. Zaveti\u0161\u010de, Gorak Shep. Neverjetno natan\u010dno delo narave, izpiljeno ravnino, so izkoristili ljudje in postavili hi\u0161ko. Ranili so okolje postavljeno iz kamenja in ledu, a smo jim bili \u017ee pono\u010di hvale\u017eni za gostoljubje. Ker je bil dan \u0161e mlad, \u010deprav tu dnevi res niso dolgi, smo izkoristili na\u0161o kondicijo in obiskali Base Camp Everest. Kamp je umaknjen dve uri hoda, povsem v kotlino visokih pregrad in usmerja svoj obraz v fantasti\u010dni, Everestov Ledeni slap. Lepot za po\u017eiranje je ogromno in hitro smo se razgubili po vesoljnem svetu. Kako stra\u0161ne morajo biti te naravne sile, da so sposobne ustvariti take poteze. Pravzaprav najbolje opazuje\u0161 te \u010dudne stvore s spo\u0161tljive razdalje. Resnica je, da ko pride\u0161 v njihovo bli\u017eino, tako in tako ne vidi\u0161 ni\u010desar. Ker si prava nula! \u010clovek, kdor je vse to ustvaril je Bog. Slovensko povabilo na \u010daj sem zasli\u0161al iz baznega tabora. Vodja na\u0161e odprave je spoznal \u0161erpe, ki jih je pou\u010deval lansko leto. Tako se mi je ponudila \u0161e dodatna mo\u017enost ogleda tega slavnega tabora. Torej prva \u017eelja je bila do potankosti izpolnjena.<\/p>\n

Prostor za no\u010denje v Gorak Shepu, na vi\u0161ini 5200m, niti ni bil tako slabo dolo\u010den. A ne vem kaj vse je bilo krivo, da pono\u010di nisem zatisnil o\u010di. Vznemirjenost, dehidracija, zvonovi cerkvice svete Barbare v moji glavi \u2026, kaj vse sem lahko razmi\u0161ljal v predolgi no\u010di. Zjutraj pa :\u201d O solle mio\u2026,\u201d nepopisen hlad. Ko premaga\u0161 prvih nekaj minut, \u017eivljenje le ste\u010de. Topla teko\u010dina ti da mo\u010di, glavno toplino pa vendarle dajo son\u010dni \u017earki. Na\u010drt je bil, da bi se ta dan dvignili na skalni hrib, na slavno razgledno to\u010dko, Kala Patthar. Kako blizu je bilo videti vse skupaj. Pa vendar je \u00a8bli\u017enji hrib\u010dek\u00a8 vi\u0161ji za nesramnih \u0161tiristo metrov. Torej 5600m. Edini uspe\u0161en recept je tudi tokrat zadel. Volja in hiti po\u010dasi sta nas skozi razpokano skalovje vodila na vrh Kala Pattharja.<\/p>\n

Stojimo na vrhu raja. Dan je nebe\u0161ki. Smo blizu bogu? Vi\u0161ina je prava, da tokrat vidimo tudi \u010dez bli\u017enje skalne pregrade. Pomu Ri je tako blizu, da se ga lahko dotikam, Lingtren zapira pot in srame\u017eljivo ve\u017ee proti Everestu, ki tokrat poka\u017ee tudi svoje Ju\u017eno sedlo in odpre Ledeni slap, Nuptse pa pozira s celo gladko steno. Okoli nas so premnogi valovi, ostre beline, katerih imena nikoli ne bom izvedel. Koliko je \u0161e dela za Kolumbe na\u0161ega \u010dasa! Nekdo nas ima zares rad\u2026.<\/p>\n

O\u017earjeni po obrazu in tudi v du\u0161ah smo se spu\u0161\u010dali z vrha. Z vsakim korakom ni\u017ee je telo la\u017eje. Ne samo du\u0161a, tudi telo je za\u010delo plavati. Res hitro spu\u0161\u010danje z vi\u0161ine je prijalo in osve\u017eevalo.
\nZaradi dobrega po\u010dutja in dobre kondicije smo se dogovorili, da bomo uspe\u0161en dan raztegnili z dolgim spustom do naselja Dingboche, 4400m. Zaveti\u0161\u010de je na pomembnem kri\u017ei\u0161\u010du raznih smeri. Mi smo se pa \u017ee dobro aklimatizirani ozirali za na\u0161im za\u010drtanim vrhom, Island Peakom, ki je v daljavi zapiral moreno. Spanje je bilo solidno. Jutro pa \u0161e zmerom neprijetno, hladno. A kaj? Va\u017eno le, da je vreme nakazovalo stabilnost tudi za naprej. Najraje sem zajtrkoval \u017egancem podobno me\u0161anko. Z obilico potrosenega sladkorja sem se po\u010dutil kot pri doma\u010dem zajtrku. Tak\u0161en ob\u010dutek je zelo pozitiven na vi\u0161inah. Zadovoljstvo in psiha sta pomembna za stabilnost telesa. Pa ogromno popite teko\u010dine! Le kje se izlo\u010di toliko vlage iz telesa, saj se nismo ni\u010d znojili. Ko smo zapustili hi\u0161ke, je pred nami rasel na\u0161 Island peak. Po na\u010drtu smo imeli do baznega tabora \u0161e dva dni mu\u010dne hoje, gora pa je bila \u017ee sedaj tako velika. Pa\u010d vda\u0161 se v usodo kamele in zavestno preusmeri\u0161 svoje misli drugam. Morda pa imajo tudi \u0161erpe in jaki tako sposobnost! Za hrbtom nam je ponosno stal Ama Dablam. \u010ce ne bi imel natan\u010dnega zemljevida, ga verjetno ne bi spoznal, tako zelo se znajo gore \u010darovni\u0161ko spreminjati. Na levi Lhotse, osem tiso\u010dak. Uh, kaki viharji so najbr\u017e bili zgoraj. Slike, ki smo jih posneli, ka\u017eejo plavajo\u010de bele odeje, ki jih je po njegovih grebenih nosil vihar. Na desni strani stojijo polarne gore. Kako neresno prispodobo jim poklanjam! Visoke so le okoli \u0161est tiso\u010d metrov in so pokrite z ve\u010dno belino. A imajo pomembno nalogo. So varovalne utrdbe slavnega Makaluja, ki stoji v tej smeri. Pred nami pa se je z dneva v dan ve\u010dal Island peak. Nadmorska vi\u0161ina se je spet skrito dvigovala. V pohlepni vznesenosti gibanja po rajskem svetu, sploh nismo opazili, da so tudi \u0161erpe bile sedaj v resnih obuvalih, s podkapami, z rokavicami, z o\u010dali\u2026.<\/p>\n

Chhukhung, je bilo zadnje kamnito zaveti\u0161\u010de pred na\u0161im naskokom na goro. Nizka hi\u0161ka je visoko ograjena z zlo\u017eenim kamenjem. Kar marljivo so sestavljali varovalo okoli zaveti\u0161\u010da. No, vsaj prina\u0161ati ga ni bilo potrebno, saj ga imajo \u0161e za izvoz. Ledenik, ki je ustvarjal ta prostor, je bil nekdaj veliko ve\u010dji. Skale in peskovniki okoli ka\u017eejo izredno robatost terena in poto\u010dek je pravzaprav brez vode. So le kotale\u010di se kristal\u010dki!<\/p>\n

Kako nesre\u010den sem postal! Vodja na\u0161e odprave je resno opozoril na dinami\u010dno obna\u0161anje vremena tam, tam zgoraj. Mo\u010dni viharji, ki so se sprehajali po moreni so bili na okoli\u0161kih vrhovih \u0161e bolj agresivni. Sne\u017ene zavese so se vozile, kot da imajo brezpla\u010dne karte. Ampak nebo je bilo \u0161e vedno modro. Ali bomo res sedaj, ko smo se dolgo \u010dasa pripravljali na ta trenutek resnice zavrnjeni? Dvajset dni aklimatizacije ne pretehta dva dni na na\u0161i gori! Pa smo le nadaljevali naslednji dan. Pot do baznega tabora je bila vesoljska. Gigantski valovi skal in drobnega peska so nas lepo \u0161\u010ditili pred vetrom. Le pravo slalom smer smo morali dr\u017eati. Saj bi bilo interesantno zlesti na kak pe\u0161\u010deni hrib, vendar vetrovno dogajanje in na\u0161e noge, nas tokrat nista navdu\u0161evala za strmine. Pet tiso\u010d metrov! Vrha Island peaka nismo ve\u010d videli. Videli smo le razbito skalovje, gladke sne\u017ene stene. Dotikali smo se ga! Stali smo pod na\u0161o \u017eeleno goro. Nosa\u010di so pometali opremo, kot da bi tresli hru\u0161ke in posedli po kamenju. Kasneje smo le dru\u017eno postavili bazni tabor. Iz izku\u0161enj smo vedeli, da bo z zatonom sonca pri\u0161lo mrtvilo v tabor. Hitro smo opremili \u0161otore za preno\u010devanje in pregledali \u00a8\u017eelezje za na goro\u00a8. Spet se je pokazala izku\u0161enost. Med tem, ko sem pripravljal \u0161otor in zlagal opremo za drugi dan, so prijatelji \u017ee pripravili hrano. Toda v glavi so bile na delu kukavice. Tokrat je moralo biti gnezdo res veliko. Z mo\u010dno voljo sem srebal juho, kajti zavedal sem se potrebe po krepitvi telesa. Sledili so suhi makaroni z mezgo. Pa tudi to sem spravljal vase. \u017delja po uspehu na gori je bila tako gore\u010da! Vsak vnos testenin v usta sem pri\u0161teval k celotni masi zau\u017eitih kalorij. Najlep\u0161e in najla\u017eje je bilo \u0161e pitje sladkega \u010daja.<\/p>\n

Poslavljanje sonca nas je naganjalo v spalke. Najnujnej\u0161o opremo smo spravili poleg sebe v spalke. Opremo \u0161tevilka dva smo spravili v \u0161otor k nogam, opremo tri, ki naj bi ostala v taboru, pa smo prislonili k \u0161otoru. Trije prijatelji smo se ti\u0161\u010dali v \u0161otoru. Tokrat pa sem si \u017eelel, da bi nas pihalo \u0161e ve\u010d. A minilo je zelo kmalu.<\/p>\n

Vstajanje ob dveh zjutraj je pa bilo nekaj norega. Peklenska volja, fanatizem, odlo\u010dnost, stra\u0161na \u017eelja za uspeh so potrebni, da se izvle\u010de\u0161 iz spalke in \u0161otora ob taki uri. \u010celne svetilke so svetile kot zvezdice na jasnem nebu. Ne, ne glave \u0161e niso bile jasne. Bole\u010din sicer ni bilo nikjer ve\u010d, vendar si se moral pretol\u010di skozi nekaj minut, da si si spet zamislil \u017eivljenje. Kvalitetno je bilo, \u010de si poleg male potrebe v svinjsko mrzlo no\u010d spustil \u0161e zau\u017eito porcijo prej\u0161njega dne. Po\u017eirek vro\u010dega \u010daja je bil vreden bogastva. \u010cim ve\u010d je bilo potrebno ogrevati svoje telo.<\/p>\n

Kar hitro smo zapustili bazni tabor. Hoja v koloni se je kmalu sprevrgla v lahkotno plezanje skozi skalovje, ki se mi najprej ni zdelo tako hudo. Le svinjsko hladno je bilo. Se mi je pa ob\u010dasno zgodilo, da so veke postale prete\u017eke in bi z u\u017eitkom kon\u010dal tukaj zemeljsko bivanje. Tudi tokrat se je pokazala veli\u010dina Himalajskih gora. Kar dobrodo\u0161la je bila sprememba, ko je za\u010dela smer voditi po ledu. Ko je vrh Ama Dablama za\u017earel v son\u010dni barvi, si svoje o\u010di usmerjal v svetlobo in se grel. Bolj svetlo je postajalo, bolj se je videlo, da je tam zgoraj zati\u0161je. Res, nekdo nas ima rad! Neverjetno poni\u017eno smo se prebijali vi\u0161je in vi\u0161je. Ni bilo misli, da bi zapustil gosji red. Seraki, klo\u017ee, razpoke in skrivnosti Jetija\u2026 Prostranost je tu stra\u0161na in brezmejna. Son\u010dni \u017earki so priplavali tudi nad nas. Kako prijajo, kako prijetno je postalo, a tudi nevarnost so nosili. Vi\u0161inomeri so kazali preko \u0161est tiso\u010d. Pribli\u017eevali smo se zaklju\u010dni vzhodni steni, ki sem jo kar natan\u010dno in zelo spo\u0161tljivo pregledal \u017ee na slikah interneta. Danes dela elektronika res \u010dude\u017ee. Krasno vreme in prijeten oprijem na ledeni podlagi sta mi vlivala upanje za uspeh. Kako malo \u0161e! Kdaj sem sploh nazadnje pil? Stisnil sem edini gel v usta in nesramno odposlal ovitek v vesolje. Prepel sem se na novo vrv in namerno mo\u010dno hlastal za sve\u017eim zrakom. Ja, to bo zdaj recept za zadnje metre! Verjetno je velika vznemirjenost res pomagala, kajti zadnji greben je \u010dude\u017eno postajal najla\u017eji. Vrh! Vrh je velik za jedilno mizo in je bil kar kriti\u010den za slikanje na\u0161e petorke. Pripeli smo se na varovalni cepin in vsaj za trenutek pozabili na na\u0161o realno lego. Slika Sre\u010dnih s slovensko zastavo na vrhu 6200m visokega Island peaka je uspela. Sre\u010dni smo se smejali proti Makaluju, Lhotseju, Ama Dablamu, proti valovom beline in temam neskon\u010dnih globin. Ali je svet res tako velik? Stra\u0161en je pogled iz letala, ampak vreden je ve\u010d zdaj na\u0161 veli\u010dasten pogled na \u017eivljenje, ki je v polni meri pod nami!<\/p>\n

V polni meri se mi je izpolnila tudi tretja \u017eelja na tej odpravi.<\/p>\n

Spu\u0161\u010danje ob vrvi, pa pripenjanje na novo. Spu\u0161\u010danje po vrvi, pa pripenjanje, samo \u010dim prej po zalogaj sve\u017eine. V kratkem \u010dasu smo se dokaj elegantno spustili v prijaznej\u0161e okolje. \u0160e vedno je bilo veliko beline okoli nas, a vsak meter ni\u017ee \u010dloveka napoji z bogatej\u0161im zrakom. Ne, nisem ve\u010d vzdr\u017eal v gosjem redu. Hotel sem biti sam, globoko v svojem svetu in se pogovarjati sam s sabo. Kaj vse se mora poklopiti, da \u010dlovek do\u017eivi tako sre\u010do in veselje. Gora vpra\u0161ujo\u010dim klicem du\u0161e ne pu\u0161\u010da praznine.<\/p>\n

\u0160e dosti \u010dasa je minilo, preden sem se stra\u0161no ponosen prebil nazaj v tabor. Po po\u010ditku pa spet pospravljanje, spet pakiranje, spet korakanje do naslednje to\u010dke. Ampak bil sem zgoraj!
\nSledila so naselja skozi katera smo prej stopali po\u010dasi, po\u010dasi. Tokrat sem imel ob\u010dutek, da kipim in vsakemu bi lahko poklanjal nasmeh in sre\u010do. V nekaj dneh smo se spustili do Namcheja. Nadmorska vi\u0161ina je bila \u0161e vedno solidna, a telo je dru\u017eno z du\u0161o \u017ee plavalo. Tako tudi pot do Lukle, kljub veliki razdalji ni bila problemati\u010dna. Kar nekoliko krivi\u010dno je postajalo, ko nismo ve\u010d ob\u010dudovali slikovite narave, provokativno visokih mostov z barvnimi, plapolajo\u010dimi zastavicami, ki ti dra\u017eijo du\u0161o. Niti belih \u0161pi\u010dk na sicer nekoliko ni\u017ejih gorah nismo ve\u010d omenjali. Natovorjene karavane jakov in \u0161erp se niso zdele ve\u010d zanimive. Je \u017ee tako, da smo vedno le gre\u0161niki. Na\u0161e du\u0161e smo \u017ee \u00a8 pogoltno nabasali\u00a8 in bilo je veliko! A preklemano sem si \u017eelel, da bi lahko komu povedal, da sem sre\u010den. Letali\u0161ki drenj v Lukli je kar naglo minil in pristali smo spet v toplem svetu, v Katmanduju. \u0160ele porogljivi nasmehi znancev v hotelu so nas vrnili v resni\u010dni svet. Posmehovali so se na\u0161im obrazom in ukrivljenim telesom. Mislim! Kako si drznejo sploh odpreti evropske o\u010di? Bili smo v Jetijevi de\u017eeli, postali smo del narave in zlili smo se z njo. Nova resnica je pa bila bli\u017eje njihovim razlagam in morali smo sprejeti druge norme. Merila za osnovno higieno in obna\u0161anje so se vrnila v stare okvirje. Veliko popite teko\u010dine, ve\u010d dnevnih obrokov, umivanje telesa in zob, britje, stri\u017eenje, internetne zveze,\u2026.Pa postalo je kar sme\u0161no, ko si v enem samem dnevu re\u0161il ve\u010d teh komplikacij, kot prej v mescu dni! V dneh, v katerih smo \u010dakali polet domov, smo postali klasi\u010dni turisti. Ogledovali smo si Nepalske znamenitosti, o katerih sedaj \u010disto druga\u010de razmi\u0161ljam. So atraktivne znamenitosti ali so le druga\u010dnosti na\u0161ih navad? S kak\u0161no pravico postavljamo tem ljudem civilizacijske standarde! Tirani, ki so se spozabili in vsiljevali svoje norme drugim, so kruto kon\u010devali svoja poslanstva. Bogastvo \u010dloveka ni v fanati\u010dnem absolutizmu, temve\u010d v zadovoljnem razumevanju \u017eivljenja.
\nPolet domov je spet pomenil periodo tega \u010dudovitega do\u017eivetja. Klatiti se \u0161estindvajset ur po sterilnih letalih in letali\u0161\u010dih tudi zahteva voljo. Vendar bili smo \u00a8aklimatizirani \u00a8, pripravljeni na ihte na\u0161ega \u017eivljenja.
\nNi\u010d ve\u010d nam ni bilo te\u017eko!<\/p>\n

Prijatelji in Nepal, ne bom vas hitro pozabil.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Imeti prijatelje je prava sre\u010da. Da pa se bo veselje odvijalo s tako silo in naglico, si pa \u0161e \u017eeleti nisem upal. Po prijetnih in uspe\u0161nih pohajkovanjih po na\u0161ih gorah, tudi slavnih gorah, je postajalo vse bolj jasno, da bom enkrat odjadral v misti\u010dni svet Himalaje. Ne, nisem bil nepripravljen, kajti moj krog gornikov tega […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-110","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gore"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/110","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=110"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/110\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":964,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/110\/revisions\/964"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=110"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=110"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/stanelodrant.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=110"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}